Projekti / Programi
Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije preko povezovanja različnih podatkovnih baz
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.00 |
Tehnika |
Energetika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T140 |
Tehnološke vede |
Energijske raziskave |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
toplotna karta,
geografski informacijski sistem,
modeliranje rabe energije,
georeferencirani podatki,
načrtovanje,
identifikacija potenciala
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.753 |
Povzetek
Na podlagi zakonskih določil se je v Sloveniji oblikovalo več ločenih baz s podatki o energijskih lastnostih stavb, o rabi energije in vgrajenih sistemih. Te baze so vodene različno, glede na obseg in podrobnost podatkov, glede na metodološko podlago, glede na način shranjevanja (v elektronski ali pisni obliki), ti pa se nahajajo pri različnih ministrstvih in na različnih oddelkih. Država že danes pridobiva večji obseg podatkov o stavbah, vgrajenih sistemih in njihovi porabi energije ter načrtovanih in izvedbenih ukrepih URE in OVE. Vsi ti podatki so nepovezani in različno upravljani.
Trenutni obseg podatkov iz javno dostopnih zbirk omogoča le omejeno natančnost priprave kart in ne omogoča zanesljivega načrtovanja, še posebej ne na lokalnem nivoju. Da bi bilo mogoče v prihodnje izdelati oziroma vzdrževati dovolj natančne in kakovostne toplotne karte, bodo v sklopu raziskovalnega projekta določena pravila za sistematsko zbiranje, pripravo ter dostop do podatkov na nacionalni in lokalni ravni. Ocenjeno je, da je ustrezna perioda za ažuriranje podatkov na nivoju stavbnega fonda od treh do petih let, v tem obdobju je namreč obseg sprememb dovolj velik, da ta vpliv presega negotovost rezultatov analize. Ostale podatke je potrebno bolj dinamično spremljati, po možnosti vsaj na letnem nivoju. Izhodišča za izdelavo podatkovnega modela bodo predstavljala popis in analiza obstoječih zbirk podatkov povezanih z rabo in proizvodnjo energije, kreiranje nabora karakterističnih podatkov po vrstah vhodnih energentov (OVE) in analiza pristopov k ažuriranju podatkov oziroma načinov zajema podatkov in morebitnih sistemskih vmesnikov.
Cilj raziskovalnega projekta je podati metodologijo, ki bo omogočala izdelavo toplotne karte tako na vsebinski ravni kot tudi oblikovanje podrobnih smernic za izvedbo na tehnični ravni. Predstavljena bo jasna slika, kako vse obstoječe dejavnike v sistemu (centralizirane in razpršene) oskrbe in rabe energije povezati v eno toplotno karto, ki bo omogočila jasno sliko glede rabe toplote v stavbah. Metodološka podlaga bo povezovala podatke med sabo, zagotovljen bo strukturiran zajem podatkov, njihova kontrola, verifikacija in obdelava, strukturiranje končnih baz za različne vsebinske analize in prikaze, predlagan pristop h kartiranju in končnemi pregledu kakovosti podatkov.
Končni cilj predloga raziskovalnega projekta je tudi opredelitev nadaljnjih korakov razvoja in vzdrževanja toplotne karte ter njene uvedbe v uporabo za ciljne skupine, ki jim je v prvi vrsti namenjena. Ob tem bodo identificirani ključni deležniki, za katere bodo pripravljena priporočila za uporabo z namenom, da bodo toplotno karto lahko učinkovito uporabljali za kakovostnejše in celovitejše načrtovanje in oblikovanje politik na področju ogrevanja in hlajenja ter sektorskega povezovanja na nacionalnem, regionalnem, lokalnem in projektnem nivoju.
Raziskovalno delo bo obsegalo sedem delovnih sklopov. Najprej bo potreben pregled stanja baz podatkov in njihovega načina zajema. Trenutni obseg podatkov iz javno dostopnih zbirk omogoča le omejeno natančnost priprave kart in ne omogoča zanesljivega načrtovanja, še posebej ne na lokalnem nivoju. Da bi bilo mogoče v prihodnje izdelati oziroma vzdrževati dovolj natančne in kakovostne toplotne karte, bi bilo potrebno določiti pravila za zbiranje, pripravo ter dostop do podatkov na sistemski, nacionalni ravni in za to pripraviti ustrezna metodološka izhodišča, treba bo analizirati vsebinske povezljivosti podatkov med različnimi viri.
Kakovost in natančnost toplotne karte je odvisna od ustreznosti in ažurnosti podatkov, ki jih vsebuje. Zato je bistveno, da se podatki, ki sestavljajo toplotno karto, redno posodabljajo, saj bo karta le tako lahko ustrezna podlaga za spremljanje in načrtovanje rabe energije. Za toplotno karte je ključna ustrezna pogostost posodobitev, jasno določena odgovornost skrbništva posameznih virov podatkov, omejitve podatkov oziroma njihove uporabe ter opredelitev formata podatkov in njihove
Pomen za razvoj znanosti
?
Raziskava, ki jo bo opravljala projektna skupina, je velikega pomena za uporabo ?raziskovalnih ??dosežkov ?pri razvoju uporabniškega modela za sistemske aplikacije v ?energetiki, ?sistemskih ?algoritmov za ?določitev rabe energije in potencialov učinkovite rabe ?energije v stavbah in ?sektorju storitve, ?spremljanje emisije toplogrednih plinov, ?ocenjevanje napredka pri ?doseganju zastavljenih ciljev ter ?sprejetju dodatnih ukrepov za ?izboljšanje učinkovite rabe ?energije in povečanje izkoriščanja obnovljivih ?virov na ?regionalni ?in nacionalni ravni. ?
Pomemben prispevek k razvoju stroke predstavljajo tudi sistemske analize obstoječih ??različnih ?podatkovnih baz in pristop k njihovem povezovanju ter prenosljivosti podatkov ?iz ?različnih virov v nova ?povezovalna podatkovna baza za določene namene: ugotavljanje ??potreb oziroma porabe energije v ?posameznem področju, izračun emisije toplogrednih ??plinov, ocenitev deleža obnovljivih virov energije v ?energetski bilanci stavbe oziroma ?določenem ?geografskem področju.?
Raziskave bodo tesno povezane tudi z raziskavami programske skupine »Modeliranje in ??ocene posegov ?v okolju in energetiki« in tudi s sorodnimi raziskavami, ki so ali še potekajo v ??okviru raziskovalnega ?programa EU H2020. To bo omogočalo uporabo že razvitih metod in ??postopkov ter podalo možnost ?primerjave rezultatov med različnimi državami. ?
V sklopu predlaganega projekta bodo razviti in v praksi uporabljeni novi postopki za ???ocenjevanje in ?povezovanje različnih baz podatkov o rabi energije, stavb, okolijskega stanja ?in ?energetskih sistemov ?ogrevanja in hlajenja. To bo znatno pripomoglo k ?boljšemu ??razumevanju problematike za lokalne ?skupnosti in državo. Le dobra ocena vplivov je ?namreč ?predpogoj za iskanje ustreznih rešitev.?
Pomen za razvoj Slovenije
Uporaba rezultatov raziskovanja na področju povezovanja različnih baz podatkov o rabi energije, obnovljivih virov, stavbah, geografskih podatkih in drugih ima pomemben ?pomen pri pripravi strateških energetskih načrtov, ki prispevajo k dolgoročnemu razvoju energetske oskrbe brez ?ogljika ter drugih energetskih in podnebnih ciljev.
Rezultati projekta bodo vplivali na pripravo glavnih strateških dokumentov, kot so akcijski načrti za energetsko učinkovitost, obnovljivih virov energije in operativni program zmanjšanja emisije toplogrednih plinov. Projekt bo omogočil večjo informiranost, ki je potrebna za odločanje o ukrepih za prehod v nizkoogljično ogrevanje in hlajenje. Rezultati projekta bodo vsebovali tudi priporočila naročniku, lokalni ?skupnosti ter oblikovalcem nacionalne politike za sistemski pristop na področju načrtovanja in izvedbe nacionalnih in lokalnih energetskih načrtov na področju ogrevanja in hlajenja. ?Projekt bo imel zelo pozitiven vpliv na pripravi raznih poročil o stanju na področju ugotavljanje aktualnega stanja in na nivo izpolnjevanja obveznosti Slovenije glede učinkovite rabe energije, obnovljivih virov, znižanja emisije toplogrednih plinov.
Za učinkovito rabo energije je smiselno načrtovati integriranje med sistemi za ogrevanje in/ali hlajenje in drugimi sistemi z odvečno toploto ali hlad na določenem geografskem področju. Projekt bo imel zelo pozitivno vlogo pri razvoju takih načrtov, ker bodo rezultati projekta omogočili na enostaven način preskrbeti osnovne in uporabne podatke za izdelavo in izvedbo integracije (povezovanje med različnimi bazami o rabi/povpraševanja in razpoložljivosti toploti in hladu na določenem področju).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
