Projekti / Programi
Analiza kazalnikov in promocija ustnega zdravja prebivalcev Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
kazalniki ustnega zdravja, anketni vprašalnik o ustnem zdravju, klinični pregled, promocija ustnega zdravja, EGOHID
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20687 |
dr. Barbara Artnik |
Medicina |
Vodja |
2018 - 2020 |
159 |
| 2. |
50827 |
Jona Blatnik |
Stomatologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
23 |
| 3. |
50828 |
Maja Cilenšek |
Stomatologija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
0 |
| 4. |
32573 |
dr. Janet Klara Djomba |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
90 |
| 5. |
18079 |
dr. Martina Drevenšek |
Stomatologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
208 |
| 6. |
19210 |
dr. Rok Gašperšič |
Stomatologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
255 |
| 7. |
11637 |
dr. Mojca Juričić |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
148 |
| 8. |
19091 |
dr. Rok Kosem |
Stomatologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
136 |
| 9. |
30640 |
dr. Andreja Kukec |
Medicina |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
372 |
| 10. |
36617 |
Anja Magajna |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
44 |
| 11. |
38417 |
Martin Ranfl |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
108 |
| 12. |
28396 |
dr. Katja Rostohar |
Matematika |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
69 |
| 13. |
38419 |
Metka Zaletel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
263 |
Organizacije (3)
Povzetek
Izhodišča. V preteklosti smo v Sloveniji imeli dober poročevalski sistem o razširjenosti kariesa, ki je usahnil konec 20. stoletja. Organiziran sistem zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov s poudarkom na preventivni dejavnosti je v Sloveniji pripomogel k ugodnemu trendu kazalnikov ustnega zdravja otrok in mladostnikov predvsem v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, kot je to mogoče ocenjevati na podlagi obstoječih epidemioloških podatkov. Zadnji podatki obdobne raziskave iz leta 2013 pa kažejo, da je vrednost indeksa KEP pri 12-letnikih 1,9 in delež 12-letnikov brez kariesa 36 %. Omenjena raziskava z relativno majhnim vzorcem (N=260) predstavlja edini podatek o prevalenci kariesa v Sloveniji. Podatkov za druge starostne skupine in podatkov o prevalenci drugih ustnih bolezni v Sloveniji na nacionalni ravni nimamo.
Ekspertna skupina Evropskega globalnega projekta razvoja kazalnikov ustnega zdravja (angl. European Global Oral Health Indicators Development Project, EGOHID) je pripravila izbor 40 kazalnikov za spremljanje ustnega zdravja. Te kazalnike je kot ustrezne za Slovenijo na seji junija 2012 potrdil tudi Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za stomatologijo.
Neklinični del kazalnikov projekta EGOHID nam omogoča natančen in širok vpogled na nekatere vidike ustnega zdravja v Sloveniji, predvsem z vidika odnosa, navad in stališč do ustnega zdravja in tudi uspešnosti zobozdravstveno-vzgojnih programov.
Klinični del kazalnikov EGOHID prav tako predstavlja pomemben prispevek k spremljanju ustnega zdravja v Sloveniji. Najpogosteje se za spremljanje ustnega zdravja uporablja indeks KEP (kariozni, ekstrahirani in plombirani zobje/ploskve v stalnem (KEP) ali mlečnem (kep) zobovju) po ploskvah ali po zobeh, ki pa v razpoznavi ne prepoznava aktivnosti karioznih lezij in ne vključuje začetnih nekavitiranih karioznih lezij. SZO v svoji metodologiji opredeljuje karies le na ploskvah/zobeh, kjer je prisotna kaviteta. Poznavanje etiologije kariesa je privedlo do razvoja različnih sistemov ocenjevanja njegove prisotnosti. V luči poenotenja in posledične primerljivosti podatkov je bil razvit sistem spremljanja kariesa ICDAS (angl. International Caries Detection and Assessment System), ki je osnovan na novih znanjih in ocenjuje tudi aktivnost oziroma napredovanje kariozne lezije. Omenjen sistem omogoča spremljanje stopnje ustnega zdravja na podlagi novih znanstvenih spoznanj, hkrati pa ohranja možnost primerljivost z drugimi državami in s preteklimi raziskavami. Rezultate ICDAS je namreč mogoče pretvoriti v indeks KEP po sistemu SZO, obratno pa seveda ni mogoče. Prilagoditev sistema ocenjevanja kariesa predlagajo tudi strokovnjaki, ki imajo z raziskavami na področju ustnega zdravja dolgoletne izkušnje.
Z namenom vzpostavitve kontinuiranega spremljanja kazalnikov ustnega zdravja v slovenskem prostoru smo raziskovalci iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (MF UL) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2014 izvedli pilotno raziskavo anketiranja odraslih, otrok in mladostnikov ter zobozdravnikov v sklopu prvega dela spremljanja kazalnikov ustnega zdravja. Pripravili smo slovenski prevod vseh treh EGOHID-ovih anketnih vprašalnikov (za odrasle, otroke in mladostnike ter za zobozdravnike), opravili jezikovno validacijo z dvosmernim slepim prevodom ter jih preizkusili s pilotnim anketiranjem odraslih, otrok in mladostnikov ter zobozdravnikov v sklopu prvega dela spremljanja kazalnikov ustnega zdravja v Sloveniji po evropski predlogi v okviru projekta EGOHID. Rezultati pilotne raziskave so pokazali, da je predlagani način zbiranja kazalnikov ustnega zdravja izvedljiv in primeren za vzpostavitev zbiranja kazalnikov ustnega zdravja na reprezentativnem vzorcu na nacionalni ravni.
Natančno poznavanje stanja z vidika nekliničnih in z vidika kliničnih kazalnikov predstavlja torej osnovi predpogoj za postavitev ustreznih strategij za izboljšanje ustnega zdravja, oblikovanje primernih ukrepov in njihovo spremljanje ter
Pomen za razvoj znanosti
Kot je mogoče ocenjevati na podlagi obstoječih epidemioloških podatkov, je organiziran sistem zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov s poudarkom na preventivni dejavnosti v Sloveniji pripomogel k ugodnemu trendu kazalnikov ustnega zdravja otrok in mladostnikov predvsem v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. V zadnjem obdobju je prišlo do stagnacije kazalnikov ustnega zdravja otrok in mladostnikov. Podatkov za druge starostne skupine in podatkov o prevalenci drugih ustnih bolezni v Sloveniji na nacionalni ravni nimamo. Zato je izvedba predlagane raziskave nujno potrebna za pridobitev znanstvenih in strokovnih dokazov o stanju na področju ustnega zdravja na nacionalni ravni.
Izsledki raziskave bodo pomembno prispevali k oblikovanju znanstvenih in strokovnih izhodišč na področju ustnega zdravja, pripomogli bodo k boljšemu spremljanju ustnega zdravja in h kakovostnejši zobozdravstveni oskrbi. Vzpostavitev metodoloških pristopov spremljanja kazalnikov metodologijo EGOHID bo izboljšala poznavanje ustnega zdravja Slovencev in njihovega odnosa do le-tega, zaradi česar bo lažje oblikovati primerne in učinkovite (preventivne in izobraževalne) programe za izboljšanje ustnega zdravja ter s tem povezane kakovosti življenja.
Strokovnjake in znanstvenike iz različnih področjih bomo dosegli z objavami izsledkov raziskav v strokovnih in znanstvenih publikacijah, na konferencah in strokovnih srečanjih. Izsledke bomo predstavili v obliki poročila, metodoloških priporočil za izvedbo klinične raziskave na nacionalni ravni in temeljnih izhodišč za izobraževanje o ustnem zdravju.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave kažejo, da ustno zdravje predstavlja pomemben integralni del splošnega zdravja. Nezadostna skrb za ustno zdravje lahko vodi do različnih zdravstvenih izidov: od kroničnih bolezni, slabše kakovosti življenja in nenazadnje do večjega absentizma ter s tem bremenitve gospodarstva in sistema zdravstvenega varstva.
Pridobljeni rezultati bodo predstavljali pomemben doprinos na področju gospodarstva z vidika boljše ozaveščenosti prebivalstva o ustnem zdravju in dejavnikih tveganja ter posledično zmanjšanja bremena bolezni, izboljšanja kakovosti življenja in nenazadnje zmanjšanje stroškov v sistemu zdravstvenega varstva.
Dodaten neposredni gospodarski doprinos predstavlja vzpostavitev metodološkega pristopa za izboljšanje spremljanja ustnega zdravja in zagotovitev kakovostnejše zobozdravstvene oskrbe ter prispevek k učinkovitejšemu in zanesljivejšemu zbiranju podatkov na območju evropske regije. S tem bomo tudi sledili zastavljenim ciljem v strategiji ustnega zdravja do leta 2020, ki je nastala pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v sodelovanju s Svetovno zvezo zobozdravnikov (FDI) in Mednarodnim združenjem za dentalne raziskave (IADR).
Z razvojem kazalnikov, ki merijo tudi kakovost življenja, se bo izboljšala tudi stomatološka oskrba, saj je poznavanje odnosa med dejanskim stanjem ustnega zdravja in samooceno pomembno za načrtovanje terapevtskih ukrepov in zdravstvenega varstva posebej ogroženih skupin prebivalstva, kot so otroci in mladostniki, kar predstavlja dolgoročen gospodarski doprinos.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
