Projekti / Programi
Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Nasilje, agresija, zdravstveno varstvo, zdravstvena nega, varnost na delovnem mestu
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13919 |
dr. Tit Albreht |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2018 - 2020 |
524 |
| 2. |
37739 |
dr. Branko Gabrovec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
378 |
| 3. |
12439 |
dr. Marjetka Jelenc |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
314 |
| 4. |
17048 |
dr. Branko Lobnikar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
1.225 |
| 5. |
38302 |
dr. Kaja Prislan Mihelič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
271 |
| 6. |
39039 |
dr. Špela Selak |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
132 |
| 7. |
23375 |
dr. Brigita Skela Savič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
1.050 |
Organizacije (3)
Povzetek
V zadnjem času smo priča vse večjemu nasilju nad zaposlenimi v zdravstvu, tudi z najbolj tragičnimi izidi. Raziskave, kažejo, da je največ nasilja nad zaposlenih v zdravstvu ravno nad zaposlenimi v zdravstveni negi. Zaposleni v zdravstveni negi so najpogosteje prvi v stiku s pacientom in hkrati z njim preživijo največ časa.
Od 35 – 80 % zdravstvenih delavcev je bilo vsaj enkrat fizično napadenih na delovnem mestu. V ZDA je na delovnem mestu zaradi nasilja letno poškodovanih kar 1.7 mil delavcev, od tega kar 60 % v zdravstveni dejavnosti (Clements at al, 2005).
Definicija nasilja razlikuje pasivno, fizično in psihično nasilje. Pasivno agresiven pacient zavrača sodelovanje in je odtujen. Verbalno nasilje vključuje agresivne in napadalne izraze skupaj s spremljajočo gestikulacijo in obrazno mimiko (Živič, 2000). Fizično agresiven pacient lahko napade in poškoduje druge s pretepanjem, pljuvanjem, potiskanjem, brcanjem, davljenjem, zvijanjem rok, ipd, takšno vedenje pa je lahko usmerjeno tudi proti stvarem in premoženju (Klemenc & Pahor, 2000).
Pomembni so tudi podatki o nasilnem vedenju v psihiatričnih bolnišnicah, zlasti na zaprtih oddelkih, ki kažejo, da nasilje doživlja od 3,9 % pa vse do 37 % zaposlenih v različnih delih sveta (v Sloveniji med 6 in 7 %). Ob nasilnem vedenju na psihiatričnih oddelkih je največ poškodovanih med osebjem, kar opozarja na potrebo po ustreznem znanju celotnega psihiatričnega osebja o pravočasnem prepoznavanju in preprečevanju nasilnega vedenja pri pacientih (Groleger, 2009). Da je premalo narejeno za varnost zdravstvenih delavcev pred pogostim nasiljem pacientov, meni tudi Čebašek Travnik (2009).
Kljub velikemu statističnemu odstotku poškodovanih v zdravstveni dejavnosti je dejanski odstotek še večji, predvsem zaradi pogostega neporočanja o incidentih (Gates at al., 2011). Na primer, kar 70 % incidentov ali zlorab proti medicinskim sestram ostaja neprijavljenih (Stokowski, 2010).
Zdravstveni sistem se torej sooča z vse večjimi varnostnimi tveganji za svoje zaposlene. Brez njihove varnosti, pozitivnega odnosa in motiviranosti pa ni mogoče izpolnjevati poslanstva in temeljnih nalog zdravstvene stroke. Med vsemi poklicnimi skupinami v zdravstvu se pojavljajo različne oblike agresije pacientov, verjetnost , da bo zaposlen postal žrtev nasilja pa je izjemno visoka. Pogosto je verbalno nasilje, fizično in tudi spolno nasilje. Posamezne oblike nasilja niso samostojne, ampak so medsebojno povezane in generirajo ena drugo. Zdravstveni delavci, ki na operativni ravni obvladujejo incidente nimajo znanj prepoznavanja in obvladovanja agresivnega vedenja, so pa hkrati odgovorni za varnost pacienta, okolice in sebe. Zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje, pojavne oblike nasilja in vplivne dejavnike ter na podlagi razumevanja sestaviti načrt izboljševanja samo-učinkovitosti zdravstvenih delavcev na področju varnosti pred agresivnimi in nasilnimi napadi pacientov.
Namen projekta je natančneje ugotoviti obseg razširjenosti agresije nad zaposlenimi v zdravstvu in postaviti okvir za funkcionalno izobraževanje prepoznavanja agresivnega vedenja ter morebitnih možnih ukrepov. Z namenom zagotoviti zanesljivo in veljavno podlago je treba analizirati stanje nevarnosti in narave nasilja med posameznimi kategorijami zaposlenih ter v posameznih okoljih - različnih javnih zdravstvenih institucijah. Da bo mogoče potrebe zaposlenih čim bolj uskladiti s predlaganimi varnostnimi ukrepi, je v končni fazi nujno proučiti tudi stališča in vidike drugih vpletenih subjektov – stroke in varnostnih organizacij.
Konkretni cilji projekta so:
- Natančneje ugotoviti razširjenost nasilja nad zaposlenimi v zdravstvenem varstvu in postaviti okvir za funkcionalno izobraževanje za prepoznavanje nasilnega vedenja in ustrezno ukrepanje;
- Pripraviti model funkcionalnega izobraževanja prepoznavanja nasilnega vedenja in ustreznega ukrepanja;
- Izvesti pilotni projekt funkcionalnega usposabljanja in pridobiti preliminarne rez
Pomen za razvoj znanosti
V splošno spreminjajoči se družbi in naraščanju števila varnostnih zapletov tudi zdravstveni sistem potrebuje sistematičen pristop obvladovanja nasilja nad zaposlenimi. Projekt ima pomemben pomen tako za razvoj znanosti, kot tudi stroke na obravnavanem področju. Znanstveno raziskovanje problematike nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci je večinoma omejeno na posamezne raziskave, raziskovanja diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Področje potrebuje sistematičen in znanstven pristop, ki bo pregledal dosedanje raziskovalno področje in izvedel raziskavo na področju, kjer še ni bila opravljena. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu potrebuje multidisciplinaren in interdisciplinaren pristop, ki vključuje tako zdravstvene, varstvoslovne, kot tudi metodološke vede.
Pripravljen projekt bo doprinesel na naslednjih temeljnih področjih:
- Postavil bo temelje znanstvenega raziskovanja (kvantitativnega in kvalitativnega) nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu v Sloveniji;
Pripravil bo model funkcionalnega izobraževanja zaposlenih, ki je namenjen stroki.
Pomen za razvoj Slovenije
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so v sferi zasebnega profitnega sektorja, medtem ko je nevladni sektor del neprofitnega zasebnega sektorja in opravlja tiste storitve, ki jih trg (torej gospodarstvo) ne opravlja. V tem smislu je nevladni sektor gospodarstvu komplementaren in zato potreben. Tako zdravstvena dejavnost, kot storitvena in znanstvena disciplina pomembno prispeva k zdravju v gospodarski dejavnosti, kar je zapisano tudi v mednarodnih usmeritvah svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope. Projekt je uporaben za vse zdravstvene delavce, tudi tiste, ki so v zasebnem sektorju, in pa nasploh za vse organizacij, kjer so zaposleni v intenzivnejših stikih/odnosih s strankami – teh je pa v gospodarstvu veliko.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
