Projekti / Programi
Poskus interpretacije rezultatov biomonitoringa v povezavi s podatki o onesnaženosti okolja, s poudarkom na onesnaženosti zraka in oceni potencialnih vplivov teh onesnažil na zdravje prebivalcev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B700 |
Biomedicinske vede |
Okoljsko zdravstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
okolje, onesnaženost zraka, humani biomonitoring, izpostavljenost, vplivi na zdravje
Raziskovalci (20)
Organizacije (5)
Povzetek
Namen projekta je povezati podatke o onesnaženosti okolja v Sloveniji, predvsem zraka, in razpoložljive rezultate humanega biomonitoringa (HBM) ter pripraviti metodološki pristop za njihovo tolmačenje z vidika potencialnih vplivov na zdravje ljudi. Na tej podlagi je cilj raziskave prispevati k naslednjim prioritetam, kot so opredeljene v razpisni dokumentaciji zadevnega ciljnega raziskovalnega programa, tema 4.1.3:
- dopolnitev raziskav evropske iniciative za humani biomonitoring - HBM4EU,
- oblikovanje predlogov politik za pomoč pri odločanju na področju zdravja in okolja, zlasti pri pripravi ukrepov za zmanjševanje tveganj za zdravje zaradi onesnaženosti zraka,
- izvajanje 51.a člena Zakona o kemikalijah,
- doprinos k izvajanju pravnega reda REACH, ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju,
- izvajanje zakonodaje na področju spremljanja in vrednotenja kakovosti zunanjega zraka.
Najnovejše raziskave na področju okolja in zdravja se osredotočajo na celostne pristope, ki zajamejo izpostavljenosti v celotnem življenjskem ciklu, od prenatalnega obdobja naprej. Primerni so zato, ker od najzgodnejših obdobij človekovega življenja upoštevajo poleg značilnosti zunanjega in notranjega okolja tudi individualne biološke ter druge lastnosti in prakse, vključno z življenskim slogom (prehrano, metabolne dejavnike, hormone, črevesno mikrofloro, vnetja, telesno dejavnost, stopnjo izpostavljenosti stresu, izobrazbo, socio-ekonomski status, kajenje, uživanje alkohola itd.). Tak pristop je kompleksen, zahteva specifične in zanesljive podatke in se danes uporablja le v najrazvitejših državah (privzel ga je Nacionalni raziskovalni odbor nacionalnih akademij v ZDA, kar je povzeto v poročilu iz leta 2012 »Znanost izpostavljenosti v 21. stoletju: vizija in strategija"; poimenovali so ga “exposom”).
V Sloveniji se bomo temu pristopu približali v okviru predlaganega projekta tako, da bomo povezali razpoložljive podatke o onesnaženosti zraka s podatki HBM in na tej osnovi ocenili preteklo izpostavljenost ljudi na obravnavanih območjih. Ocenili bomo tudi možne zdravstvene posledice na osnovi tako ocenjenih izpostavljenosti.
V Sloveniji je bilo izvedenih kar nekaj raziskav HBM. Poleg nacionalnega programa HBM, ki je potekal v obdobju 2007 do 2015, je bila Slovenija vključena v epidemiološke raziskave (opisane v točki 14), v katerih je bilo izvajanje HBM sestavni del. Prav tako obstaja vrsta poročil o stanju onesnaženosti zraka (okolja). Za sintezno oceno izpostavljenosti in potencialnih vplivov na zdravje pa bo treba razviti ustrezen metodološki pristop oziroma metodo. Potrebno bo povezati strokovnjake različnih strok in predstavnike različnih sektorjev v R Sloveniji.
Delo bo organizirano v šestih delovnih sklopih in bo trajalo dve leti.
Pomen za razvoj znanosti
Z vidika znanosti, so pristopi, metode, opravila in orodja pri cenjevanju izpostavljenosti in posledičnih zdravstvenih vplivov "tehnologija". Gre za sestav operacij, ki združuje dosežke številnih znanosti (kemijske, biološke, fizikalne, medicinske, matematične, družboslovne, filozofske idr.) za potrebe ugotavljanja zdravstvenih škod in odločanja. Slednje gre v smeri obvladovanja, zmanjševanja ali odstranjevanja tveganja, kar se na operativni ravni lahko izkazuje kot usmeritev za določitev normativov, opora za razmestitev dejavnosti v prostoru, sproženje sanacijskih ukrepov itd. V splošnem je sprejeta ločnica med ocenjevanjem in odločanjem z utemeljitvijo, da mora biti ocenjevanje kar se da objektivno in oprto na znanstvene dokaze, ne pa na politične ali socialne poglede in presoje. Nasprotno pa je pri odločanju, kjer so presoje in socialni pogledi neogibni in tudi zaželene komponente. Pri tem je treba jasno razlikovati, katere vrste napak (negotovosti) lahko pričakujemo v znanstvenem delu, in katere v odločevalskem. Korektiv za strokovne napake in zmote je temeljitejše raziskovanje, za odločevalske pa preglednost in demokratičnost odločitvenega postopka.
Zaradi strokovnih zmot in napak v preteklosti (prihajalo je do svobodnih tolmačenj raznih izhodiščnih postavk in dejstev, na primer bioloških, nekaterih drugih pa se sploh ni upoštevalo - največkrat je bila to pogostnost), so ocene izpostavljenosti in tveganja začele izgubljati na pomenu v sedemdesetih in osemdesetih prejšnjega stoletja. Družba jih je začela zavračati, očitki pa so bili predvsem, da z njimi ni zmožno dati niti realnih ocen ex-post niti ex-ante, da so se tovrstne ocene velikokrat izkazale za netočne, preveč subjektivne, in da so nekateri strokovnjaki bili pri ocenjevanju bodisi preveč brezbrižni, bodisi preveč katastrofični (stvari so preveč dramatizirali, ker niso zmogli v ocenjevanje ustrezno integrirati verjetnosti). Nato je ocenjevanje izpostavljenosti in tveganj v devedesetih letih začelo ponovno dobivati na veljavi. Strokovnjaki so dodelali metode, priskrbeli nove in nove znanstvene dokaze o škodljivostih snovi, uspešno ločili ocenjevanje od odločanja, ter ocenjevanje izpostavljenosti in povezanih posledic razvili skoraj do samostojne znanosti. Podobno oziroma vzporedno je potekal razvoj ocenjevanja vplivov na okolje. Čeprav še vedno velja za oboje, da ne gre za samostojni znanosti, ampak za "tehnologiji", ju številni vidijo kot neposredni generatorici znanja. To pa ni povsem res, če razumemo, da osnovno znanje nastaja v osnovnih znanostih (kemija, biologija, fizika), tehnologija pa ga le uporablja. Predlagani projekt bo utrdil koncepte in povezal znanje na področju ocenjevanja izpostavljenosti v koherentno in verodostojno celoto z namenom nadaljnje učinkovite uporabe na številnih področjih in pri številnih politikah.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilji predlaganega projekta so tudi ustrezne spremembe oziroma izboljšave pravnega reda (npr. Uredbe o nevarnih snoveh, REACH). Poleg neposredne prenove pravnega reda skladno s predlogi projekta je pričakovati vzpostavitev preglednejšega, razumljivejšega, relativno enostavnejšega in varnega investicijskega okolja za zasebni interes in gospodarsko pobudo. Gospodarstvo bo razbremenjeno negotovosti dovoljevanja posegov v prostor, saj bo že na strateški prostorsko-načrtovalski ravni razrešeno vprašanje ustreznosti razmeščanja dejavnosti, pri katerih se uporabljajo in emitirajo škodljive snovi. Z operativno uvedbo pregledne ocene izpostavljenosti ter s tem povezano spremembo še nekaterih sektorskih predpisov, ki so doslej posegali v prostorsko urejanje (npr. na področju kmetijstva, varstva narave, energetike in ogrevanja, prometa), se bo utrdil in prečistil celoten gospodarsko-investicijski ter prostorsko načrtovalski proces. To bodo pomembne pridobitve za nadaljnji, dolgoročni razvoj Slovenije. O še drugih vidikih družbeno-gospodarskega razvoja glej točko 21.3.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
