Projekti / Programi
Spodbudno učno okolje za motivirano učenje in kakovostno znanje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
motivacija, odnos do znanja, interes, samoučinkovitost, znanje, kompetence, poučevanje, aktivni pouk, učenci, mladostniki, mednarodne raziskave znanja
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
7.054 |
Povzetek
V predlaganem projektu bomo zasledovali splošni cilj razpisane teme, ki je ugotoviti, kakšno učno okolje in poučevanje usmerja učence k oblikovanju pozitivnega odnosa do znanja oz. notranje učne motivacije, ki zagotavlja tudi doseganje kakovostnega znanja. Doseganje mednarodno primerljive kakovostne splošne izobrazbe in kakovostnega znanja, ki omogoča doseganje odličnosti, ter zagotavljanje spodbud za optimalni razvoj vsem otrokom in razvijanje njihove zmožnosti za vseživljenjsko učenje, sodijo med pomembnejše splošne cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, opredeljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011), ki implicirajo tudi evalvacijo njihovega uresničevanja. Nujnost spremljanja pogojev učenja v šoli, ne le usvojenega znanja, je kot zahteva po spremljanju in evalvaciji procesov učenja in poučevanja, medosebnih odnosov v šoli ter šolske in razredne klime določena tudi v Nacionalnem okviru za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju (MIZŠ, 2017). Oba dokumenta med drugim določata spremljanje in evalvacijo kakovosti izobraževanja v Sloveniji na podlagi mednarodnih primerjalnih študij znanja, ki zajemajo podatke o znanju z različnih predmetnih področij in ozadenjskih dejavnikih učenja (šolskega in družinskega okolja) periodično v nekajletnih ciklih, in se izvajajo tudi v Sloveniji pod okriljem IEA in OECD.
Rezultati dosedanjih mednarodnih raziskav znanja v Sloveniji, pa tudi nacionalnih raziskav, usmerjenih na preučevanje učne motivacije in odnosa do znanja mladih, odpirajo pereč problem učne motivacije. Zlasti zadnje mednarodne raziskave (npr. TIMSS in TIMSS Advanced 2015 in PISA 2015) kažejo na nemotiviranost učencev in dijakov za učenje matematike in naravoslovja, kljub relativno dobrim dosežkom/znanju, in zaznavajo nizko podporo učiteljev za učenje, manj ugodno socialno klimo v šoli in manj možnosti za dejavno vključevanje pri pouku v primerjavi s svojimi vrstniki v drugih državah. Poleg tega rezultati mednarodnih študij kažejo, da se relativno velik delež (10 - 15 %) učencev oz. dijakov, ki ne dosegajo osnovne ravni znanja matematike in naravoslovja, ohranja ali celo povečuje skozi čas, čeravno se delež njihovih vrstnikov, ki dosegajo višje ravni znanja postopoma zvišuje. Ob tem pa so ravno učenci/dijaki z največ znanja, najmanj zainteresirani za učenje. Nemotiviranost in negativna stališča do učenja in izobraževanja so se izrazila tudi pri več kot polovici slovenskih dijakov in študentov, ki so sodelovali v nacionalni raziskavi odnosa do znanja (Gril in dr., 2012). Med mladimi prevladuje pragmatični odnos do znanja; znanja ne cenijo, izobraževanje pa dojemajo instrumentalizirano, za pridobivanje osebnih koristi. Druga večja skupina, učno uspešnih mladih, pa sicer znanje ceni, formalno izobraževanje pa je zanje nepomembno. Na podlagi navedenih in drugih izsledkov empiričnih raziskav motivacije in stališč mladih do učenja, znanja in izobraževanja sklepamo, da je nujno potrebno raziskati dejavnike učnega okolja, ki prispevajo h krepitvi notranje učne motivacije in pozitivnega odnosa do znanja in izobraževanja ter usvajanju kompleksnega znanja učencev in dijakov. Zato v projektu predlagamo preučevanje povezanosti med indikatorji učnega konteksta, procesa učenja in poučevanja z učno motivacijo in dosežki različnih skupin učencev na različnih predmetnih področjih. Obenem pa želimo te povezave primerjati med različnimi generacijami in izobraževalnimi sistemi v različnih državah. Menimo, da bomo na osnovi teh rezultatov lahko zanesljivo sklepali o ključnih elementih kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa in načrtovali ustrezne strategije za delo učiteljev v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, s katerimi bodo lahko spodbudili motivirano doseganje želenih rezultatov šolanja vseh otrok, tj. kakovostnega znanja. Kajti le s kakovostnim znanjem, ki ga vsi otroci lahko usvojijo v šoli, se uresničuje načelo enakosti in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju. Obene
Pomen za razvoj znanosti
Učna motivacija je ena izmed osrednjih tematik področja vzgoje in izobraževanja. V projektu bomo z interdisciplinarnim pristopom premislil in analiziral motivacijo tako teoretično kakor tudi empirično. Na osnovi skrbno zastavljenih raziskovalnih izhodišč in celovitega pristopa k reševanju zastavljenih raziskovalnih vprašanj z upoštevanjem vseh relevantnih dejavnikov bomo oblikovali metodološko osnovo, ki bi lahko izboljšala znanstveno raziskovalne delo na tem področju tudi v prihodnje. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k razumevanju motiviranega učenja in usvajanju kakovostnega znanja v specifičnih pogojih, ki jih določajo strukturni in procesni dejavniki določenega izobraževalnega sistema ter socialno-kulturne značilnosti širše družbe. V tem oziru bodo spoznanja prispevala k razvoju temeljnih edukacijskih ved tudi v mednarodnem merilu.
Ključen doprinos projekta je tudi celostna obravnava področja motivacije in oblikovanje modela spodbujanja le-te ter identifikacije kazalnikov ustrezne motivacije in kakovostnega znanja. S celostno obravnavo projekt zajema tako učenčeve dejavnike socialnega okolja, njegovih individualnih značilnosti, kot tudi značilnosti učnega procesa in učnih pristopov učitelja. Zgolj tovrstni pristop pa lahko omogoči oblikovanje stabilnih kazalnikov kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa in aplikacijo tovrstnih ugotovitev na širše procese družbenega delovanja zunaj izobraževalnega sistema. Kot tak omogoča povezovanje različnih področij znanosti, kar je pomemben doprinos.
V projektu bomo na podlagi raziskovalnih izsledkov, pridobljenih na podlagi teoretično utemeljenega in empirično preverjenega modela dejavnikov motivacije in znanja, oblikovali tudi predloge smernic za zagotavljanje kakovosti učnega procesa, ki spodbuja notranjo motivacijo in usvajanje kakovostnega znanja, namenjene implementaciji na ravni izobraževalne politike in stroke ter pedagoškega dela na ravni vodenja šole in poučevanja v razredu.
Pomen za razvoj Slovenije
Učna motivacija je danes prepoznana kot osrednji dejavnik ne le na področju izobraževanja, temveč tudi zaposlovanja. Rezultati projekta so ključni pri povezovanju izobraževanja in potreb gospodarstva ter trga dela. Motivacija učencev za doseganje dobrih učnih ciljev je pogosto pomembno povezana s perspektivo zaposlovanja in delovanja na določenem poklicnem področju, hkrati pa to od gospodarstva in trga dela zahteva omogočanje omenjenih pogojev. Omenjeni področji sta tako neločljivo povezani, kjer pa je, glede na trenutni sistem povezovanja, nujno dodatno proučevanje in oblikovanje jasnih indikatorjev izboljšav. Rezultati projekta bodo torej lahko prispevali tudi k oblikovanju strategij in politik na področju zaposlovanja, ne le izobraževanja.
Poglobljena empirična in teoretična analiza dejavnikov učnega procesa s poudarkom na učni motivaciji je pomembno izhodišče za analize motivacije tudi v delovnem procesu. Motivacija zaposlenih tako v gospodarstvu kakor tudi v državni upravi, je prepoznana kot ključen dejavnik produktivnosti in razvoja. Obdobje izobraževanja in zaposlenosti postaja namreč danes vse bolj prepleteno in medsebojno povezano. Ne le v poklicnem in terciarnem izobraževanju temveč tudi v splošnem izobraževanju. Tako spremembe in značilnosti današnje družbe narekujejo, da obravnavamo motivacijo posameznika celostno ne glede na to ali gre za učenca ali zaposlenega.
Rezultati projekta bodo lahko primerna osnova za oblikovanje izhodišč za krepitev kompetenčnih sposobnosti pri samozaposlovanju na trgu dela, za razvijanje karierne rezilientnosti in spodbujanje samoiniciativnosti in kreativnosti pri reševanju delovnih nalog. Projekt bo torej lahko prispeval k razvoju inovativnosti in podjetništva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
