Projekti / Programi
Analiza učinkovitosti vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji (AUV-RRD-SLO)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.03 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Management |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Raziskovanje in razvoj (RR), učinki RR, evropski inovacijski indeks, globalni indeks konkurenčnosti, davčne olajšave za RR, gospodarska rast
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovanje ni dejavnost, namenjena sama sebi, zato so pomembni tako znanstveni kot tudi družbenoekonomski učinki.
Slovenija ima evropsko nadpovprečne znanstvene rezultate, inovacijski sistem je ocenjen tik pod evropskim povprečjem, medtem ko BDP na prebivalca dosega komaj 2/3 evropskega povprečja. Konkurenčnost slovenskega gospodarska je nizka.
Vsebina projekta je analiza učinkovitosti vlaganj v raziskovanje in razvoj (RR), analiza (ne)upravičenosti davčnih olajšav za RR in njihov vpliv na RR dejavnost gospodarskih subjektov, primerjalna analiza vlaganj v RR dejavnost za gospodarsko rast ter analiza učinkov vlaganj na RR dejavnost glede na velikost podjetja, področje itd.
Projekt bo analiziral dobre in slabe strani slovenskega inovacijskega sistema in izdvojil dobre prakse uspešnih držav in držav, ki najhitreje napredujejo. Zato bo podrobno proučen Evropski inovacijski indeks in Globalni indeks konkurenčnosti in opredeljeni razlogi za uspešnost in predvsem neuspešnost Slovenije ter, kako bi lahko bili bolj uspešni s pomočjo učinkov RR dejavnosti.
Projekt bo razdelal povezavo med instrumenti financiranja in vrednostjo obeh indeksov, ki do zdaj v literaturi še ni bila obravnavana in na ta način vplival na razvoj znanosti na področju inovacijskih procesov.
Rezultat projekta bo opredelitev slabih mehanizmov (kriterijev, kazalcev in instrumentov) uporabe gospodarskih učinkov raziskav v Sloveniji in opredelitev dobrih praks držav, ki so v tem uspešni in opredelitev primernih za Slovenijo. Uvedba rezultatov projekta v delovanje ARRS in v delo drugih ustanov slovenskega inovacijskega prostora bo nenazadnje spodbudilo hitrejši gospodarski razvoj Slovenije.
Rezultat projekta bodo dobre prakse prenosa znanja v raziskovalno politiko in širše v druge družbene podsisteme, razdelani kažipoti spremljanja in načrtovanja političnih/družbenih učinkov raziskovanja bo posledično prispevala k učinkovitejšemu delovanju slovenske države oz. družbe kot celote.
Pomen za razvoj znanosti
V svetu je razvitih precej uspešnih metod maksimiranja družbenoekonomskih učinkov RR dejavnosti in posledično dokumentiranih veliko primerov dobrih praks. Na ta način je omogočen tudi dober management RR projektov, od njihove priprave, izvedbe in do njihovega zaključka ter kasneje diseminacije rezultatov in njihovih prenosov v gospodarstvo in negospodarstvo ter s tem spodbujanje gospodarske rasti in razvoja celotne družbe.
Analiza, kako davčne olajšave spodbujajo RR dejavnost v podjetjih, ter kako se to odraža v njihovih rezultatih in učinkih, t.j. na samo poslovanje podjetja ter širše na gospodarstvo in gospodarsko rast ter družbo kot celoto bo nedvomno prispevala k nadaljnjemu razvoju tega davčnega instrumenta.
EII in GIK dajeta podatke o skupni uspešnosti vseh inovacijsko upravljavskih mehanizmov v državi oz. regiji, zato je razumevanje njune vsebine pomembno za ugotavljanje uspešnosti instrumentov za spodbujanje učinkov raziskovanja.
Predvsem se bomo ukvarjali z analizo vlaganj v RR na ravni gospodarskih subjektov, saj le-ti neposredno prispevajo h gospodarski dejavnosti in posledično tudi h gospodarski rasti, kar bo omogočalo boljšo uporabo ustreznih mehanizmov in instrumentov za RR dejavnost, prilagojene značilnostim posameznih skupin podjetij.
Pomen za razvoj Slovenije
Vloga znanosti za tehnološki napredek je v zadnjih tristo letih neizpodbitna. Uspešne družbe imajo mehanizme za kakovosten prenos znanja v gospodarstvo. Razlika med nadpovprečno znanstveno uspešnostjo Slovenije in njenim inovacijskim indeksom, ki je nekaj pod evropskim povprečjem kažejo na to, da bi prenos znanja v Sloveniji lahko bil bistveno večji, kar bi nedvomno spodbudilo gospodarsko rast. Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da je Slovenija glede na inovacijski potencial (meri ga Evropski inovacijski indeks) sicer tik pod povprečjem EU, glede na gospodarske rezultate (BDP) pa bistveno zaostaja za primerljivimi državami. Zato je še toliko večji izziv, kako ta potencial, ki vključuje tudi RR bolj učinkovito spremeniti v dobrobit za gospodarstvo in družbo kot celoto. Verjamemo, da bomo s projektom ta cilj jasno naslovili in pripomogli k njegovi uresničitvi.
Rezultat projekta bo opredelitev slabih mehanizmov (kriterijev, kazalcev in instrumentov) uporabe gospodarskih učinkov raziskav v Sloveniji in opredelitev dobrih praks držav, ki so v tem uspešni in opredelitev primernih za Slovenijo.
Uvedba rezultatov projekta v delovanje ARRS in v delo drugih ustanov slovenskega inovacijskega prostora bo nenazadnje spodbudilo hitrejši gospodarski razvoj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018
