Projekti / Programi
Izzivi religijsko pluralne družbe za javno šolo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Religijski pluralizem, religijska svoboda, religijski simboli, izobraževanje o religijah, javna šola
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18350 |
dr. Aleš Črnič |
Kulturologija |
Vodja |
2018 - 2020 |
513 |
| 2. |
50790 |
Anja Pogačnik |
Sociologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
22 |
Organizacije (1)
Povzetek
V razmerah sodobne globalizacije, ki jih periodično še dodatno zaostrujejo različne politične, ekonomske in ekološke krize, so zahodne družbe vse bolj izpostavljene pritoku heterogenih skupin priseljencev, katerih kultura in religija se pogosto opazno razlikujeta od večinskega domačega prebivalstva. To sproža kompleksne in nelahke družbene izzive, ki se kažejo tudi v polju javne šole – v razmerah rastoče pluralizacije se zaostrujejo nekatera stara vprašanja, odpirajo pa se tudi nove dileme. Predlagani raziskovalni projekt se bo problematike analitično lotil v treh sklopih.
Najprej bomo preučili konceptualno teoretska izhodišča glede kompleksnih vprašanj odnosov med religijo in javno šolo, s posebnim poudarkom na rastoči pluralizaciji evropskih družb. Ob konceptualni aplikaciji temeljnih pojmov (človekove pravice, toleranca, multikulturalizem) na izbrani raziskovalni problem bomo preučili razvoj in dileme konceptov laičnosti in nevtralnosti šole. Sistematično bomo zbrali in preučili določila ključnih mednarodnih dokumentov (konvencij, deklaracij ipd.), ki so relevantna za raziskovalni problem.
Po preliminarni konceptualizaciji problematike se bomo v drugem sklopu analitično lotili kompleksnih vplivov rastoče pluralizacije na vprašanja religijskih vsebin v kurikulumu javne šole. Opažamo, da se evropske države na nove izzive odzivajo različno. Izvedli bomo študije primerov dejanskih razmer v izbranih državah, nakar bomo primerjalno kritično (glede na konceptualno teoretska izhodišča in mednarodna priporočila) analizirali različne v praksi delujoče modele religijskega pouka oz. pouka o religijah v javnih šolah. Oboje bo vključevalo tudi analize zakonodaje (nacionalne in mednarodne) ter relevantne sodne prakse. Po opravljenih mednarodnih primerjalnih analizah bomo kontekstualno in kritično evalvirali obvezni izbirni predmet v zadnji triadi slovenskih osnovnih šol Verstva in etika – analitična refleksija formalnih parametrov in realnega obstoječega stanja ter anticipacija razlogov zanj bi morala biti solidna osnova za načrtovanje morebitnih rekonceptualizacij predmeta in drugih ukrepov za praktično revitalizacijo predmeta.
V tretjem sklopu bomo preučili kompleksno problematiko religijskih simbolov v prostorih sodobne javne šole, ki se z rastočo pluralizacijo očitno zaostruje. Z nastopom moderne laičnosti in v 21. stoletju rastoče pluralizacije zaznamovanost šolskih prostorov s krščanskimi simboli ni več samoumevna, po drugi strani pa učenci (in v manjši meri učitelji) v šolski prostor vse pogosteje vstopajo z vidnimi simboli svoje drugačne, manjšinske religijske pripadnosti (npr. muslimanke z rutami), kar izziva do nedavnega prevladujoče monolitno družbeno podobo, hkrati pa problematizira načelo enakosti (ne glede na kulturne razlike), ki ga zagotavljajo sodobne demokratične družbe. Izvedli bomo študije primerov izbranih držav in v naslednjem koraku primerjalno analizirali konkretne praktične razmere v posameznih državah, oboje v skladu z v prvem delu opredeljenimi temeljnimi konceptualnimi izhodišči, zakonodajo (nacionalno in mednarodno) ter relevantno sodno prakso. Na koncu bomo skušali izdelati tipologijo različnih modelov odnosov šolskih sistemov do prisotnosti religijskih simbolov v šolskih prostorih in vanjo umestiti slovenske razmere.
Temeljni cilj predlaganih konceptualnih in praktičnih primerjalnih analiz je oblikovanje strokovno utemeljene podlage, ki bi lahko služila za sistematično ureditev nakazanih dilem, ki jih pred slovenski šolski sistem postavlja vse bolj pluralna družba.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega raziskovalnega projekta bodo pomembno prispevali k boljšemu razumevanju in zalogi vedenja o kompleksnih vplivih in izzivih rastoče pluralizacije zahodnih družb na področje javnega šolstva. Nadgradili in aktualizirali bodo obstoječe informacije in domače znanje, z izdelavo opisanih tipologij pa pomembno prispevali tudi k mednarodnim znanstvenim spoznanjem predvsem dveh vidikov preučevanega polja: izobraževanja o religijah ter problematike religijskih simbolov v prostorih javnih šol. S tem bo projekt prispeval k razvoju domačih in tujih edukacijskih pa tudi religioloških in kulturoloških ved.
Z jasno opredelitvijo raziskovalnega problema, ki sega na presečišče šolskega in religiološkega polja, bo predlagani projekt stremel tudi k znanstveni odličnosti, ki bo izhajala iz trdnega konceptualno-teoretskega aparata in konciznega metodološkega načrta. Rezultati predlaganega projekta bodo tako pripomogli k razvoju navedenih družboslovnih znanstvenih disciplin. Objavljeni rezultati predlaganega projekta bodo dopolnili obstoječo znanstveno literaturo z dotičnega področja, tako tujo kot predvsem domačo, ki je je razmeroma malo. Zato bodo publikacije in poročila o izsledkih raziskave do določene mere zapolnili manko novejše znanstvene literature s tega področja v slovenskem prostoru.
Hkrati bodo rezultati projekta prinesli tudi očitno uporabno vrednost. Naročnik bo lahko rezultate uporabil pri vsebinskih razmislekih in sistemskih načrtovanjih urejanja problematike soočanja javnega šolskega sistema z rastočimi izzivi kulturne in predvsem religijske pluralizacije slovenske družbe.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani raziskovalni projekt na gospodarstvo zaradi narave raziskovalne tematike ne more imeti neposrednih učinkov, bo pa na gospodarstvo vplival v pomembnih posrednih kontekstualnih vidikih. Bolj poglobljeno poznavanje kompleksne problematike soočanja šolskega sistema z izzivi religijske in kulturne pluralizacije in (v kasnejših fazah) bolj učinkovita aplikacija spoznanj o religijski heterogenosti slovenske in na sploh zahodnih družb bi nedvomno prispevala k stabilnejšim družbenim razmeram, kar bi imelo pomemben vpliv tudi na gospodarski razvoj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
