Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.01  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - družboslovni vidik 

Koda Veda Področje
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Skupni slovenski kulturni prostor, izobraževanje za evropsko državljanstvo, šolska politika in pravice manjšin, razvoj kurikularnega načrtovanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08371  dr. Milan Bufon  Geografija  Vodja  2018 - 2019  608 
2.  11607  dr. Lucija Čok  Jezikoslovje  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2019  454 
3.  35852  dr. Tina Čok  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2019  50 
4.  26449  dr. Danijel Grafenauer  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2019  329 
5.  27912  dr. Blaž Lenarčič  Sociologija  Raziskovalec  2018 - 2019  191 
6.  27824  mag. Zorana Medarić  Sociologija  Raziskovalec  2018 - 2019  251 
7.  22448  dr. Maja Mezgec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2018 - 2019  150 
8.  27705  dr. Barbara Riman  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2019  262 
9.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2018 - 2019  544 
10.  33308  dr. Maja Smotlak  Literarne vede  Raziskovalec  2018  146 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0156  Slovenski raziskovalni inštitut  Trst, Italija    244 
2.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.561 
3.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  14.188 
Povzetek
Za revitalizacijo vedenja o Slovencih v zamejstvu in njihovo ponovno integracijo v skupni imaginarij se kaže področje šolstva in šolskih kurikularnih vsebin kot izjemno pomembno. Če si starejše generacije živeče v Sloveniji do določene mere še delijo kolektivni spomin na spreminjanje državnih meja ob koncu druge svetovne vojne in geopolitične ter zgodovinske odločitve, ki so 'povzročile pojav' zamejskih Slovencev, pa ta vednost povsem umanjka pri mlajših in najmlajših generacijah. Prav zato so za posredovanje vedenja o zamejskih Slovencih in o prednostih njihovega prepoznavanja prav osnovnošolske in srednješolske institucije ključnega pomena. Slovenci v zamejstvu, kot avtohtona oziroma staroselska manjšina živijo na vseh štirih obmejnih območjih in obsegajo po prevladujočih ocenah skupno okrog 150.000 Slovencev, se pravi skoraj 10 odstotkov celotne slovenske populacije. Kljub temu so v zavesti 'matičnih' Slovencev na splošno neprisotni in neprepoznani. Njihovo zapostavljenost je zaslediti tako v medijih, političnem diskurzu, kulturnem življenju kot tudi v raziskovalni sferi in drugod. Še posebno to velja za Slovence na Hrvaškem, za katere opravljene analize  kažejo, da se sploh ne omenjajo v učnih načrtih za osnovno šolo, delno so sicer prisotni v učnih načrtih za gimnazije. Zaradi drugačnega položaja do leta 1991, pa so tudi trenutno deležni manj medijskega pozornosti, manj je prisotna problematika Slovencev na Hrvaškem tudi pri političnih odločevalcih, posledično je manj tudi raziskovalnega interesa. Torej je analitičen pregled udejanjanja obravnave slovenskega zamejstva v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti v drugi in tretji triadi osnovnih šol ter srednjih šol tako v šolah s slovenskim / večinskim kot tudi v šolah z italijanskim in madžarskim / manjšinskim jezikom, predvsem pri predmetu slovenščina kot drugi jezik, v periodičnih obdobjih nujna. Ob tem je tudi potrebno pripraviti pregled stališč javnosti do te tematike in s triangulacijo pridobljenih podatkov iz različnih virov zagotoviti celovitejši vpogled v preučevani problem. Zgornje zaznave in ugotovitve so problematične z več vidikov med katerimi velja izpostaviti, da slovenska manjšina predstavlja del slovenskega narodnega telesa, poleg tega skupni evropski omogoča tudi razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora z daljnosežnimi implikacijami na področjih kolektivne slovenske identitete in prepoznavnosti, med-sosedskih in meddržavnih politik, ekonomskega razvoja ter drugo. Cilji projekta, ki jih bomo dosegli s pomočjo raziskovalnih partnerjev na INV in SLORI  so naslednji: 1. Preučiti trenutno navzočnost zamejske tematike v učnih načrtih in njihovo dejansko izvajanje; 2. Analizirati stopnjo poznavanja omenjene tematike med populacijo višjih razredov osnovnih šol in vseh letnikov srednje šole. 3. Preučiti posredni vpliv obstoječih učnih načrtov na poznavanje zamejske tematike med populacijo v osnovnih in srednjih šolah. 4. Pripraviti vsebinsko zasnovo za dopolnitev in dejansko implementacijo vsebin v učnih načrtih. 5. Dopolniti obstoječe učne načrte v osnovnih in srednjih šolah s predmetnimi vsebinami, ki obravnavajo tematiko slovenskega zamejstva. 6. Predstaviti kurikularno prenovo in implementacijo sprememb učnih načrtov z zamejsko tematiko v osnovnih in srednjih šolah Slovenije. Za dosego prvega cilja bomo opravili analizo vsebin osnovnošolskega in srednješolskega kurikula in učbenikov s predmetno vsebino (slovenski jezik, zgodovina, geografija, umetnost - glasbena in likovna vzgoja, slovenščina kot drugi jezik, nemški in italijanski jezik kot sosedski jezik). Izhajala bo iz povezav pri uresničevanju splošnih ciljev osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja s specifičnimi cilji, s katerimi šole s slovenskim jezikom v različnih regijah Slovenije pa tudi šole na narodno mešanem območju Slovenske Istre in Prekmurja, predvsem pri pouku slov
Pomen za razvoj znanosti
Slovenci v zamejstvu, kot avtohtona oziroma staroselska manjšina živijo na vseh štirih obmejnih območjih in sicer Koroški in Štajerski Slovenci v Avstriji, Primorski Slovenci na Tržaškem, Goriški, Beneški, Kanalski Slovenci in Rezijani v Italiji, Porabski Slovenci na Madžarskem in Istrski, Reški, Žumberški, Zagorski in Medmurski na Hrvaškem. Njihovo zapostavljenost je zaslediti tako v medijih, političnem diskurzu, kulturnem življenju kot tudi v raziskovalni sferi in drugod. Še posebno to velja za Slovence na Hrvaškem, za katere opravljene analize kažejo, da se sploh ne omenjajo v učnih načrtih za osnovno šolo, delno so sicer prisotni v učnih načrtih za gimnazije. Zaradi drugačnega položaja do leta 1991, pa so tudi trenutno deležni manj medijskega pozornosti, manj je prisotna problematika Slovencev na Hrvaškem tudi pri političnih odločevalcih, posledično je manj tudi raziskovalnega interesa.  Za revitalizacijo vedenja o Slovencih v zamejstvu in njihovo ponovno integracijo v skupni imaginarij se kaže področje šolstva in šolskih kurikularnih vsebin kot izjemno pomembno. Če si starejše generacije, živeče v Sloveniji, do določene mere še delijo kolektivni spomin na spreminjanje državnih meja ob koncu druge svetovne vojne in geopolitične ter zgodovinske odločitve, ki so 'povzročile pojav' zamejskih Slovencev, pa ta vednost povsem umanjka pri mlajših in najmlajših generacijah. Prav zato so za posredovanje vedenja o zamejskih Slovencih in o prednostih njihovega prepoznavanja prav osnovnošolske in srednješolske institucije ključnega pomena. Torej je analitičen pregled udejanjanja obravnave slovenskega zamejstva v sosednjih državah skozi prizmo izobraževalnih vsebin v periodičnih obdobjih nujna. Vzgoja za sožitje temelji na družbeni koheziji, demokratičnem upravljanju različnosti in odnosov med posameznimi dejavniki teh različnosti. Medkulturna zavest je rezultat mentalnih reprezentacij in neposrednih izkušenj pri vključevanju posameznika in skupin v neposredno oblikovanje navad, vedenj in vrednot, pravic in obveznosti, ki si jih posamezno družbeno okolje zastavlja. V izobraževanju je pomembno ob poznavanju jezika in kulture drugega združevati tudi vednosti, ki si jih zastavlja humanistična tradicija Evrope in jih prenaša iz roda v rodu. Na osnovi izidov izobraževanja in vzgoje za sožitje je mogoče postaviti temelje inovativni praksi, ki jo udejanja kurikularna znanost in didaktične usmeritve. Te morajo poznati tako načrtovalci kot izvajalci in politiki šolskih sistemov. Če teh vzvodov ni, če revalorizacija načrtovanja in izvajanja predmetnih vsebin ni periodično uveljavljena, če se izidi vzgoje za medkulturnost in sožitje, utrjevanje narodnostnih in kulturnih enakosti pred zakonom ne odražajo tudi v izobraževalnih vsebinah, je oblikovanje mladih generacij mehansko, prazno in razvrednoteno. Izvajanje in implementacija vzgojnih vsebin ni vedno prepuščena pedagoški in znanstveni svobodi. Šolska politika in odločevalci so pogosto v razkoraku z empirično prakso, raziskovalci so pogosto preslišani in dosežki raziskav služijo le utrjevanju področja raziskovalne dejavnosti. Tradicionalna empirija ohranja objektivnost in znanstveno distanco do predmeta raziskave (pozitivistična raziskovalna paradigma po Hitchcock in Huges, 1989).[1] V participatorni udeležbi raziskovalca, ki preučuje odnose, dejavnosti, situacije iz zornega kota udeleženca, je raziskovanje neposredno vključeno v družbeno okolje. Tak raziskovalni model teži k razumevanju stvarnosti in ugotavljanju pomena vsakega posameznika, ki soustvarja ciljno družbeno skupnost. Tak raziskovalni model imenujemo interpretativna raziskovalno paradigma (Fraenkel in Wallen,1990).[2] Slednjo bomo izbrali pri interpretaciji stališč, pridobljenih z anketiranjem. [1] Hitchcock, G., Huges, D. (1989): Research and the Teacher: A qualitative introduction to school-based research. London, New York, Routledge. [2] Fraenkel, J.R., Wallen, N.E. (1990): How to Design and Evaluate Research in Education. Ne
Pomen za razvoj Slovenije
Če imajo učitelji do zamejske problematike pozitiven odnos in se dobro zavedajo njenega pomena za oblikovanje odnosa do slovenske kulture, jezika in narodne zavesti ter so zadovoljni z obravnavo in količino pozornosti, namenjeno zamejski problematiki, tako v učnih načrtih kot učnih gradivih, je potrebno analizirati ali to drži oz. ali se pojavljajo težave pri pomanjkanju didaktičnih pripomočkov ali gre za pomanjkljivosti v kakovostnem smislu (npr. podajanju informacij) itd. Ob tem pa je tudi potrebno pripraviti pregled stališč javnosti do te tematike in s triangulacijo pridobljenih podatkov iz različnih virov zagotoviti celovitejši vpogled v preučevani problem. Zgornje zaznave in ugotovitve so problematične z več vidikov med katerimi velja izpostaviti, da slovenska manjšina predstavlja del slovenskega narodnega telesa, poleg tega skupni evropski prostor omogoča tudi razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora z daljnosežnimi implikacijami na področjih kolektivne slovenske identitete in prepoznavnosti, med-sosedskih in meddržavnih politik, ekonomskega razvoja ter drugo. Ne nazadnje velja izpostaviti tudi različnost zaznav Slovencev v zamejstvu glede na obmejni ali centralni položaj v okviru slovenskega prostora. Zaradi vsakodnevnih čezmejnih povezanosti s sosednjim kulturnim prostorom zaradi dela, izobraževanja, nakupov, sorodniških in prijateljskih omrežij je pričakovano zavedanje prisotnosti o Slovencih v zamejstvu večje med prebivalstvom obmejnih regij, vendar se žal, ta vednost pogosto zameji na Slovence, ki živijo v neposredni bližini in ne vključuje prepoznavanje vseh Slovencev (in njihovih specifik ter raznolikosti) v širšem zamejstvu.  Ne le v okviru tržnih zakonitosti združenega evropskega trga dela tudi na čezmejnih akcijskih načrtih, projektih in povezavah igrajo slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu pomembno vlogo. Danes je moč ugotoviti, kako pogosto in kako vsebinsko so te skupnosti spodbujevalke meddržavnega sodelovanja na gospodarskem področju in nosilke regionalnega razvoja obmejnega območja. Poznavanje pomena in izpostavljanje vloge zamejskih Slovencev pri družbenem in ekonomskem razvoju Slovenije je pomembno v vseh okoljih, kjer se razvija znanje in spodbuja informiranje o stvarnih dejstvih. Zato je od osnovne šole do univerz potrebno vključevati znanje o vlogi zamejskih Slovencev in graditi zavest, da se slovenski kulturni, gospodarski in družbeni prostor ne zaključuje na državnih mejah Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno