Projekti / Programi
Pismenost o duševnem zdravju, destigmatizacija duševnih bolezni in iskanje pomoči v stiski med odraslimi prebivalci Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
pismenost o duševnem zdravju, duševne bolezni, iskanje pomoči, stališča, stigma
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Za številne težave na področju duševnega zdravja obstajajo različni učinkoviti pristopi obravnave. Na žalost pa še vedno samo majhen delež ljudi s težavami v duševnem zdravju poišče in prejme ustrezno strokovno pomoč, medtem ko velik del duševnih stisk ostane neobravnavanih; prevalenca duševnih motenj v družbi pa je razmeroma velika (v Sloveniji ima npr. depresijo 9,3% moških, 15,7% žensk ter 18,1% pacientov s kroničnimi boleznimi obeh spolov) in (predvsem depresija) celo narašča.
Duševne motnje lahko učinkovito obravnavamo, vendar je razkorak med potrebami na tem področju in dejanskimi obravnavami posameznikov s težavami v duševnem zdravju velik. Neobravnavane duševne stiske imajo številne negativne posledice tako na ravni posameznika kot tudi družbe kot celote. Vplivajo na nizko kvaliteto življenja, neproduktivnost v zasebnem življenju in pri delu ter lahko vodijo tudi v samomorilno vedenje. Slednje predstavlja tako na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji velik javno-zdravstveni problem, saj si vsako leto po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije življenje vzame okoli 800.000 ljudi. Slovenija se pri tem uvršča med države z najvišjim količnikom samomora. Z javno-zdravstvenega stališča je torej ključnega pomena, da se identificirajo razlogi za nizko stopnjo prepoznave duševnih motenj, iskanja pomoči strokovnjakov v primeru duševne stiske ter nenazadnje samih obravnav težav v duševnem zdravju v družbi. Sposobnost iskanja strokovne pomoči v stiski oz. v primeru duševne bolezni predstavlja varovalni dejavnik za krepitev duševnega zdravja in varovalni dejavnik, ki zmanjšuje tveganje za samomor. Med razlogi za nizko stopnjo iskanja pomoči v primeru stiske je najverjetneje pomanjkljiva pismenost o duševnem zdravju, poleg tega pa tudi stališča glede različnih tem, povezanih z duševnim zdravjem, stigma in različne druge ovire, zaradi katerih ljudje v stiski ne poiščejo strokovne pomoči.
V predlaganem raziskovalnem projektu nameravamo ta vprašanja raziskati s pomočjo kombinacije kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod, kar nam bo omogočilo posploševanje ugotovitev na eni strani ter poglobljeno razumevanje stanja na drugi strani. V Sloveniji so na to temo že bile opravljene nekatere raziskave, a ne na tako širok in poglobljeno zastavljen način, zato obstoječi podatki ne omogočajo dovolj dobrega vpogleda v stanje na tem področju. V predlaganem projektu se nameravamo osredotočiti na odrasle prebivalce Slovenije ter pri analizi podatkov upoštevati različne socio-demografske podatke, ki bi lahko vplivali na posameznikova stališča do iskanja pomoči ter dejanske izkušnje iskanja pomoči v primeru duševne stiske (npr. spol, starost, izobrazba, zaposlitev itd.). Uporabili bomo kakovostne, preverjene in ustrezne raziskovalne metode, s katerimi imamo obsežne izkušnje. V kvantitativnem delu študije se bomo osredotočili na dejavnike tveganja, ki preprečujejo iskanje pomoči, in varovalne dejavnike, ki prispevajo k pismenosti o duševnem zdravju ter iskanju pomoči v primeru stiske. V kvalitativnem delu študije se bomo poglobljeno osredotočili na pismenost o duševnem zdravju oz. prepoznavanje znakov težav na tem področju ter na stališča do različnih težav in duševnih motenj, stigmo (lastno in zaznano s strani socialnega okolja), različne ovire pri iskanju pomoči in načine premagovanja teh ovir. Z uporabo kombinacije obeh pristopov bomo zagotovili triangulacijo metod in s tem visoko kakovost, zanesljivost in veljavnost zaključkov raziskave.
Raziskava bo pripomogla k nadaljnji krepitvi namenske raziskovalne ekipe ter k trajnosti raziskovalnih dejavnosti na področju duševnega zdravja. Z vidika razvoja znanosti je raziskava izjemnega pomena zaradi do sedaj relativno ozko raziskanega področja pismenosti o duševnem zdravju v slovenskem prostoru. Rezultati bodo predstavljali pomembno izhodišče za nadaljnje sodelovanje s strokovnimi službami, javnozdravstvenimi institucijami, gospodarskim sektorjem, itd. pri vpeljavi predlaganih intervencij. N
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo vključena med dejavnosti UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora, med katere spadajo različni nacionalni in mednarodni raziskovalno-intervencijski projekti krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja (opisani pod točko 28.4.).
Vsebine, vezane na raziskavo (diseminacija rezultatov, objave z namenom ozaveščanja širše javnosti) bodo objavljene na spletni strani Živ?Živ! (www.zivziv.si). Raziskavo in kasneje rezultate bomo naslavljali na vsakoletni mednarodni konferenci Triple i in Suicidology. Diskusija z mednarodno priznanimi strokovnjaki o raziskovanju področja pismenosti o duševnem zdravju in o posnetkih stanja v Sloveniji bo osvetlila dodatne možnosti za razvoj in razširitev raziskave; odkrila nove izzive na poti do opismenjevanja družbe ter na poti do razvoja in implementacije intervencij. Prav tako bomo spoznanja diseminirali v okviru strokovnih in znanstvenih publikacij na nacionalni in mednarodni ravni, kot opisano pod točko 16.
Raziskava je z vidika razvoja znanosti izjemnega pomena zaradi do sedaj relativno ozko raziskanega področja pismenosti o duševnem zdravju v slovenskem prostoru. Raziskava bo prav tako predstavljala pomembno izhodišče za nadaljnje sodelovanje s strokovnimi službami, javnozdravstvenimi institucijami, gospodarskim sektorjem, itd. pri vpeljavi predlaganih intervencij. Na ta način bo izveden prehod teoretičnih spoznanj v prakso, kar pomeni pomemben korak za razvoj stroke.
Raziskava bo pripomogla k nadaljnji krepitvi namenske raziskovalne ekipe ter k trajnosti raziskovalnih dejavnosti na področju duševnega zdravja.
Pomen za razvoj Slovenije
Skrb za duševno zdravje je tematika, ki predstavlja enega od večjih javnozdravstvenih problemov ne le na ravni Slovenije, temveč tudi za področje Evropske unije. Za duševnimi motnjami letno zboli več kot desetina Evropejcev. Duševne bolezni predstavljajo veliko obremenitev in izgubo za gospodarske, socialne, izobraževalne ter kazenske in sodne sisteme. Duševne bolezni predstavljajo strošek za delodajalce kot tudi za ZZZS. Natančneje se izdatki gibljejo od 3 do 4% BDP, k čemur botrujejo predvsem izguba produktivnosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnost za delo in prezgodnje upokojitve. Duševne in vedenjske motnje so vzrok za več kot četrtino obravnavanih invalidnosti v I. kategoriji (ki pomeni popolno upokojitev) (Jeriček Klanšek, Zorko, Bajt idr., 2009).
Zdravstveni absentizem v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno visok, vendar se v zadnjih letih zmanjšuje. V podatkih za Slovenijo, objavljenih v letu 2010, beležimo 10-11 milijonov izgubljenih delovnih dni (povprečje za desetletje), kar pomeni izostanek od dela zaradi bolezni ali poškodb dnevno od 38.500 do 39.000 ljudi (Vučković, 2010). Nizka stopnja iskanja pomoči je eden od glavnih dejavnikov, ki botruje zdravstvenim težavam na delovnem mestu, še posebej v primerih čustvenih (npr. depresivnih) in anksioznih motenj, ki so pomembni napovedniki izgube produktivnosti (Lim, Sanderson in Andrews, 2000). Slednje je med drugim tudi v domeni izboljšanja ravni pismenosti o duševnem zdravju.
Rezultati predlagane študije bodo ključno pripomogli k vpeljavi oz. nadgradnji potrebnih intervencij, le-te pa dolgoročno k izboljšanju stanja na področju pismenosti o duševnem zdravju, iskanja pomoči ter psihološkega blagostanja prebivalstva. Izboljšanje duševnega zdravja in blagostanja pa bo posledično pripomogla k manjšemu obsegu odsotnosti z dela. Intervencijski vidik vpeljave predlogov v prakso sicer presega namen predlaganega projekta, vendar je ključno vezan na spoznanja, ki jih bomo s projektom pridobili, saj ga ta spoznanja omogočajo. Rezultati raziskave bodo pomenili eno od izhodiščnih točk za lažje načrtovanje programov za zmanjševanje absentizma v Sloveniji. Hkrati bomo z rezultati naslavljali vlogo posameznika v zvezi z odgovornostjo za skrb za lastno (duševno) zdravje. V okviru slednjega bi podrobneje predstavili predloge za ozaveščanje posameznikov o duševnem zdravju, predloge za izboljšanje pismenosti o duševnem zdravju.
Na ta način bomo s predlaganim projektom celostno in sistemsko pripomogli h krepitvi slovenskega gospodarstva.
LITERATURA:
Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M. in Roškar, S. (2009). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Lim, D., Sanderson, K. in Andrews, G. (2000). Lost Productivity Among Full-Time Workers with Mental Disorders. The Journal of Mental Health Policy and Economics, 3 (3), 139-146. doi: 10.1002/mhp.93
Vučković, R. (2010). Obvladovanje zdravstvenega absentizma – izziv za družbo. V D. Kos (Ur.), Zdravstveni absentizem v Sloveniji: zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij (str. 10-21). Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
