Projekti / Programi
Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
obremenjujoče izkušnje, zlorabe, zanemarjanje, zdravje, odpornost, varovalni dejavniki in d. tveganja, anketa, fokusne skupine, zgodnje intervencije
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14076 |
dr. Zalka Drglin |
Sociologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
555 |
| 2. |
14633 |
Ada Hočevar Grom |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
423 |
| 3. |
19176 |
dr. Helena Jeriček Klanšček |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
403 |
| 4. |
22286 |
dr. Metka Kuhar |
Psihologija |
Vodja |
2018 - 2020 |
631 |
| 5. |
24373 |
dr. Nina Mešl |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
376 |
| 6. |
39636 |
dr. Gaja Zager Kocjan |
Psihologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
117 |
Organizacije (2)
Povzetek
Vse več tujih raziskav kaže, da imajo izkušnje (tako pozitivne kot obremenjujoče) v otroštvu pomemben vpliv na fizično in duševno zdravje, pa tudi socialno-ekonomski položaj posameznikov tekom življenjskega poteka posameznika oz. celo na več generacij. Obstajajo celo finančni izračuni, kako drage so za državo posledice obremenjujočih dogodkov, tako v smislu prihodkov/davkov s strani posameznikov kot sredstev za zdravstvo in socialno varstvo. Zavedanje o tem, kaj so obremenjujoče zgodnje izkušnje ter kakšne so njihove posledice, predvsem pa prepoznavanje tega fenomena ter zagotavljanje podpore za zmanjševanje dejavnikov tveganja in škode je ena ključnih družbenih in javnozdravstvenih nalog. Obremenjujoče življenjske izkušnje lahko razvrstimo na kontinuum od subtilnih do očitnih, od manjših do resnih, od enkratnih dogodkov do let zlorab, zanemarjanja itd. Gre za izkušnje, ki so za posameznika preobremenjujoče, ogrožajoče, preveč intenzivne za toleriranje oz. za spoprijemanje na ustaljene načine. Posebej negativne in dolgoročne učinke na zdravje ter različne vidike funkcioniranja imajo zgodnje obremenjujoče izkušnje.
Velik del podatkov o prevalenci obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter raziskovalnih dokazov o povezavah med njimi in različnimi izidi v odraslosti izhaja iz svetovno prepoznavne študije o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu, imenovane »Adverse Childhood Experience Study« (ACE študija). Ta raziskava je bila prvič izvedena med leti 1995-97 v ZDA in se še vedno izvaja vsako leto v vseh ameriških državah izvedli so jo tudi v številnih državah izven ZDA, npr. v Angliji, Walesu, na Škotskem; nedavno tudi v Romuniji, Makedoniji, Srbiji, Litvi, Latviji, Albaniji, Turčiji, Črni gori, Ruski Federaciji, na Češkem, Poljskem, na Norveškem, v Kanadi, Braziliji, na Kitajskem, Filipinih, v Jordaniji itd. Kljub številnim državam, ki so že izvedle ACE študijo, v Sloveniji tovrstne študije še nimamo.
Posamezne ACE študije vselej pokažejo na pomembne povezave med količino obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter zdravjem, psihosocialno dobrobitjo ter socialno-ekonomskimi okoliščinami v odraslosti. V ACE študijah običajno več kot tri četrtine anketiranih poroča o vsaj eni hudo obremenjujoči izkušnji v otroštvu (v izvorni študiji jih je 87% poročalo o več kot eni od desetih), od desetina do šestina pa ima za sabo celo štiri ali več takih izkušenj. Te stopnje so višje pri marginaliziranih skupinah prebivalstva in populacijah z nižjim socialno-ekonomskim položajem. Največja verjetnost, da se pri posamezniku razvije slabo fizično ali duševno zdravje ali/ter drugi neugodni izidi, je pri tistih s štirimi ali več obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva in adolescence.
Tuje raziskave nakazujejo tudi, da so zgodnje obremenjujoče izkušnje izjemno pomembna javno-zdravstvena tematika. V Sloveniji sicer bolj ali manj sistematično zbiramo nekatere podatke o potencialno ogrožajočih izkušnjah, tako npr. o stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti (Statistični urad RS), različnih kazalnikih fizičnega in duševnega zdravja pri otrocih (npr. European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs - ESPAD, Heath Behavior in Scool-Aged Children- HBSC), odraslih (npr. raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, European Health Interview Survey) in starejših (npr. raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi - SHARE). Vendar pa nobena od dosedanjih raziskav ne daje vpogleda v prevalenco obremenjujočih izkušenj in ne omogoča raziskovanja vpliva zgodnjih obremenjujočih izkušenj na zdravstvene in druge psihosocialne izide v odraslosti. Kljub temu, da tovrstno raziskovanje podpira SZO in da od leta 2010 obstaja celo iniciativa za globalno spremljanje tega fenomena in njegovih javnozdravstvenih posledic je bila Slovenija doslej izvzeta iz celovitega, temeljitega, sistematičnega raziskovanja teh pomembnih tem.
Z raziskavo želimo pridobiti podatke o prevalenci obremenjujočih izkušenj v otroštvu, o najpogostejših obremenjujočih izkušnj
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji še ni bila izvedena študija o vplivu obremenjujočih izkušenj v otroštvu na izide v odraslosti, čeprav je bilo v drugih državah na to temo narejenih že veliko raziskav in gre za zelo aktualno področje javnega zdravja. Že izvedene in večkrat ponovljene študije v drugih državah, so pomembno prispevale k razvijanju znanja in pristopov k delu z ljudmi v otroštvu in v odraslosti (npr. Chartier, Walker & Naimark, 2010, Steele & Kuban, 2011, Leitch, 2017).
Kljub temu, da obstajajo številni znanstveni viri o že dobljenih rezultatih v drugih državah (Baban, Cosma, Balazsi et al., 2013; Bellis, Hughes, Leckenby et al., 2014; Bellis, Lowey, Leckenby et al., 2014; Bellis, Ashton, Hughes et al., 2015; Couper & Mackie, 2016; Hughes, Lowey, Quigg & Bellis, 2016 idr.) menimo, da lahko le na podlagi sistematično zbranih rezultatov za slovenski prostor utemeljeno razvijamo razumevanje in ustrezne odzive različni strok, ki bodo odgovorile na življenjske okoliščine našega prebivalstva. Prva tovrstna raziskava pri nas bo prispevala k pridobitvi podatkov o prevalenci teh izkušenj, pa tudi k sistematičnemu, celostnemu razumevanju vpliva obremenjujočih dogodkov na različne vrste izidov (fizično in duševno zdravje, socialno-ekonomski izidi). Ti podatki bodo pomembno izhodišče za razumevanje trenutnih človekovih težav v širšem življenjskem kontekstu, kar je relevantno za razvijanje različna strokovna področja (zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo itd.).
Z raziskavo bomo torej pridobili podatke o prevalenci obremenjujočih izkušenj in njihovih vplivih na človekovo življenje, vendar bomo raziskovanje usmerili tudi v druge relevantne in aktualne teme, ki lahko podprejo razvoj različnih znanstvenih ved. Glede na to, da v okviru javnega zdravja postajajo vse pomembnejši varovalni dejavniki, bomo v raziskavi poseben poudarek namenili raziskovanju pomena le-teh (viri podpore, odpornost). Glede na dosedanje ACE študije bo naša analiza zastavljena celostno. Poleg povezav med obremenjujočimi izkušnjami in različnimi konkretnimi izidi s področja fizičnega in duševnega zdravja (doslej najpogosteje obravnavano), se bomo dotaknili povezave teh izkušenj s socialno-ekonomskimi izidi in odpornostjo, prav tako nas bo zanimal izvorni socialno-ekonomski kontekst/deprivilegiranost ter viri opore v otroštvu. V študijo bomo vključili širši sklop obremenjujočih dogodkov (tudi dogodke v odraslosti). Prav tako bomo predvidoma razširili obremenjujoče izkušnje z obravnavo subtilnejšega vidika neugodnih družinskih dinamik. Na podlagi tako široko in poglobljeno zastavljene ankete bodo možne kompleksne analize (ki upoštevajo tudi družbeno-ekonomski vidik in varovalne dejavnike – oboje v smislu konteksta in izidov) in pojasnjevalni modeli, ki bodo razvijali poglobljeno razumevanje tematike.
Ocenjujemo, da bomo s študijo prispevali tudi k uveljavljanju »ekstremnega stresa« oz. »kompleksne travme« kot že dlje časa predlagane diagnostične kategorije. Že od začetka devetdesetih let (npr. Herman Lewis, 1992) potekajo prizadevanja za uveljavitev posebne diagnostične kategorije, ki bi zajela številne posledice, ki niso zajete v opredelitvi post-travmatske stresne motnje (PTSM) v DSM-5 ali ostalih diagnostičnih kategorijah. Pri pripravi DSM-5 (2013) je bila predlagana nova kategorija, t.i. DESNOS (The Disorders of Extreme Stress – Van der Kolk, Roth, Pelcovitz, Sunday & Spinazzola, 2005).
Z raziskovanjem različnih obremenjujočih izkušenj bomo obenem naslavljali kritike obstoječe definicije PTSM, ki je vezana na nekaj dogodkov in reakcij ter omejen čas pojava slednjih, oz. pozive k razširitvi te opredelitve.
Veliko vrednost projekta pa vidimo tudi v raziskavi stopnje zavedanja strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju o obstoju obremenjujočih izkušenj, njihovemu vplivu na otroke ter strategijah ravnanja. Ta del raziskave bo omogočil vpogled v omenjeno temo v povezavi z obsežnim vzgojno-izobraževalnim poljem, kamor vsakodnevno vstopajo otroci z zelo raznoli
Pomen za razvoj Slovenije
Zagotavljanje zdravega razvoja otrok je ključnega pomena za doseganje zdravstvenega, ekonomskega in socialnega potenciala odraslih, posamezne družbe in tudi za razcvet gospodarstva. Kakor smo že navedli, številne ACE študije pričajo o tem, da običajno več kot tri četrtine anketiranih poroča o vsaj eni hudo obremenjujoči izkušnji v otroštvu, od desetina do šestina pa ima za sabo celo štiri ali več takih izkušenj (npr. Felitti idr., 1998; Finkelhor, Turner, Ormrod, & Hamby, 2009). Dokazane so povezave med obremenjujočimi izkušnjami in kasnejšimi izidi v odraslosti (npr. Anda, Whitfield, Felitti idr., 2002; Felitti idr., 1998; Kessler, Avenevoli, McLaughlin idr., 2012; Longden & Read, 2016; Read, 2013; Varese, Smeets, Drukker idr., 2012). Na podlagi že znanih rezultatov lahko torej trdimo, da za otroke življenje v okoljih, kjer so izpostavljeni doživljanju obremenjujočih izkušenj, predstavlja veliko tveganje za njegov življenjski potek. Ti podatki postavljajo pred odrasle odgovornost, da se ustrezno odzovejo in razvijajo podporna okolja za otroke in odrasle, da bi lahko razvili zdravstven, socialni in ekonomski potencial. Potrebno je tako krepiti varovalne dejavnike kot preprečevati obremenjujoče izkušnje in naslavljati njihove posledice, ki se kažejo tekom življenjskega poteka in se pogosto prenašajo iz generacije v generacijo.
Za oblikovanje ustreznih, celovitejših programov in politik potrebujemo najprej podatke o prevalenci teh dogodkov in negativnih izidov oz. povezavi med obojim, hkrati pa kompleksnejše razumevanje vloge dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov. Obstajajo celo finančni izračuni, kako drage so za državo posledice obremenjujočih dogodkov, tako v smislu prihodkov/davkov s strani posameznikov kot sredstev za zdravstvo in socialno varstvo (Fang, Brown, Florence & Mercy, 2012). Avtorji (prav tam) navajajo natančne finančne izračune ekonomskih bremen ob izkušnji zlorab in zanemarjanja otrok, kjer posebej izpostavijo stroške zdravstvenega varstva otrok, zdravstvenega varstva odraslih, stroške pravosodja, izobraževanja, stroške povezane z izgubo produktivnosti ipd. Zaključijo, da je zloraba v otroštvu v primerjavi z drugimi zdravstvenimi težavami tudi z ekonomskega vidika precejšnje breme, kar kaže na pomembnost raziskovanja razširjenosti zlorab in zanemarjanja otrok in razvijanja preventivnih programov. Pomembno se je ustrezno odzvati in se med drugim usmeriti tudi v prekinjanje medgeneracijskih prenosov obremenjujočih izkušenj. Državljani z manj obremenjujočimi dogodki oz. državljani z izgrajeno odpornostjo so po dosedanjih tujih študijah dokazano učinkovitejši tudi v sferi gospodarstva oz. dela (višji dohodki, manj brezposelnosti, manj absentizma itd.).
Naša raziskava bo usmerjena prav v zgoraj navedeno problematiko: prispevala bo k boljšemu vpogledu v razširjenost obremenjujočih dogodkov otroštvu in posledice, ki jih imajo v odraslosti. Ti podatki bodo izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje smernic za ustrezne odzive v otroštvu in odraslosti, ki bodo zmanjševali negativne posledice in krepili varovalne dejavnike ter odpornost ljudi. S tem lahko vplivamo tudi na dejstvo, da se obremenjujoče izkušnje v otroštvu lahko posredno kažejo tudi v manjši učinkovitosti na delovnem področju v odraslosti in z ustreznimi podpornimi programi pozitivno vplivamo na gospodarstvo.
Zavedanje, da so zdravi delavci najbolj učinkoviti, bo lahko še dodatno prispevalo v bolj kontinuiranemu uveljavljanju promocije zdravja na delovnem mestu, ki bi v prihodnje lahko vključevala tudi zmanjševanje posledic vplivov obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter razvijanje programov promocije zdravja na delovnem mestu v podporo krepitve moči delavk in delavcev, ki so v otroštvu doživeli obremenjujoče izkušnje. Gre za pri nas slabo uveljavljene in nerazvite pristope, ki bi se lahko po izvedenih raziskavi in dokazih lahko razvili v prihodnje tudi na področju zaposlovanja, dela in gospodarstva.
K razvoju gospodarstva bomo pomembno p
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
