Projekti / Programi
Smernice za management turističnih destinacij na podlagi modelov nosilnih zmogljivosti in turističnih tokov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.02 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Poslovne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S191 |
Družboslovje |
Trženje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
management turističnih destinacij,modeli nosilnih zmogljivosti, turističnih tokovi, management z obiskovalci, analiza velike količine podatkov
Raziskovalci (9)
Organizacije (3)
Povzetek
Raziskovalni projekt odgovarja na potrebe po zagotavljanju trajnostnega razvoja v turizmu. Okoljska in družbena trajnost sta ključni izziv človeštva. Turizem je ena od dejavnosti, ki značilno prispeva k problemu trajnosti. Okoljevarstveni program Združenih narodov je prepoznal, da njegov nenadzorovan konvencionalni razvoj predstavlja potencialne nevarnosti za veliko naravnih območij po vsem svetu. Turizem povzroča ogromen pritisk na naravo, vpliva na erozijo tal, povečuje onesnaževanje, emisije nevarnih snovi v morje, izgubo naravnega habitata in povečuje nevarnosti požara v gozdovih. To je podprto z vse več primeri. Potniške ladje na Karibih ustvarijo več kot 70.000 ton odpadkov letno. Razvoj turistične infrastrukture v nacionalnem parku Yosemite v ZDA je povzročil tako grozljivo onesnaženje okolja, da je prišlo celo do izgube zaščitenih vrst, izjemno gost smog pa preprečuje poglede na dolino Yosemite iz letala. Evropske destinacije, kot sta Barcelona in Benetke, že vrsto let pretresajo protesti domačinov proti nadaljnjemu razvoju turizma. V Dubrovniku je križarka skoraj poškodovala zidove starega mesta. Bliže domu so na Bledu gneče to poletje botrovale pozivom vršilca dolžnosti direktorja turistične organizacije Slovencem, naj se v špici sezone raje izognejo enodnevnim obiskom Bleda. Postavlja se izziv, tako na globalni kot tudi na lokalni ravni najti učinkovite načine za zmanjševanje škode, ki jo okolju povzroča turistična dejavnost. Namen tega projekta je razumeti in okrepiti nosilne zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji s ciljem razviti in testirati model merjenja nosilnih zmogljivosti in managementa obiskovalcev ter predlagati smernice za management turističnih destinacij.
Projekt bo združil napredne modele managementa turističnih destinacij, ki temeljijo na turističnih tokovih, z modeli nosilne zmogljivosti turističnih destinacij. To je nov pristop. Modeli nosilnih zmogljivosti so se v teoriji razvijali zadnjih šest desetletij. Žal so ponujali premalo praktičnih rešitev za ključne deležnike v turističnih destinacijah. V osnovi so tovrstni modeli diagnostični. Zato jih je treba nadgraditi z bolj praktičnimi rešitvami. Turistični tokovi ponujajo ravno tovrstne vsebine. Turistični tok je ponovljivo gibanje turistov v geografskem prostoru. Osnova toka je spremljanje obnašanja in gibanja turistov ter razumevanje destinacij s tokovi in ne z geografsko rigorozno opredeljenimi območji. Na ta način bolje spoznamo vedênjske navade turistov. To nam omogoči, da lahko napovemo, katere turistične destinacije bodo posamezni turisti ali turistični segmenti obiskali v zaporedju. Poleg tega lahko na podlagi turističnih tokov določimo 'ozka grla' obiska. Te krizne točke je nato mogoče razbremeniti z usmerjanjem obiska na manj obiskane lokacije. Usmerjanje je mogoče z boljšim upravljanjem ali z nadgradnjo turističnega produkta. Kot primer vzemimo pretiran obisk Ljubljanskega gradu in premalo obiska nakupovalnega središča BTC. V navedenem primeru je lahko rešitev izboljšanje transportne infrastrukture in povezave med centrom Ljubljane in BTC-jem. Osnova turističnih tokov sta torej razvoj in nadgradnja obstoječih doživetij. Te nadgrajujemo na podlagi vedênjskih podatkov, ki nam omogočajo bistveno boljše razumevanje kot kumulativni podatki, ki jih ponuja trenutna statistika.
Izvedbeni načrt projekta temelji na šestih vsebinskih sklopih ali delovnih svežnjih. V prvem delovnem svežnju bomo naredili pregled obstoječih modelov nosilne zmogljivosti in primerjalno analizo tujih praks. To bo omogočilo razumevanje in klasifikacijo koncepta nosilne zmogljivosti ter razumevanje njegove uporabe, izzivov in rešitev v primerljivih destinacijah v tujini. V drugem delovnem svežnju bomo za boljše razumevanje obiska in medsebojne povezanosti slovenskih destinacij identificirali turistične tokove na podlagi naprednih podatkov, dostopnih na turističnem spletu 2.0. Pri tem se bomo osredotočili na javne objave turistov na spletu, ki tipično vključ
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo doprinesel razvoju znanosti v naslednjih točkah:
Rezultat projekta bo meta-analiza obstoječih modelov nosilnih zmogljivosti in refleksija na obstoječe znanje.
V projektu bomo povezali znanja s področja naprednega managementa turističnih destinacij z identifikacijo turističnih tokov z znanjem s področja nosilnih zmogljivosti. To bo prvi poskus v literaturi nadgradnje modelov nosilne zmogljivosti z bolj praktičnimi pristopi.
Konceptualni model, ki združuje različne teoretične in metodološke pristope ter holistično pristopi problemu nosilne zmogljivosti in managementa z obiskovalci na ravni destinacije.
Predlog inovativnega metodološkega pristopa identifikacije turističnih tokov. Metodologija bo dvo-fazna: analize podatkov s turističnega spleta 2.0 in kvalitativna analiza s participacijo ključnih deležnikov. Snovalci te prijave – strokovnjaki z EF in FRI – so že razvili metodološka orodja za analizo podatkov s turističnega spleta 2.0 z namenom identificiranja turističnih tokov (Kneževič Cvelbar, Mayr, &Vavpotič, 2017). Ta metodološki pristop je bistveno bolj napreden od primarnega zbiranja podatkov na terenu, ki je predvsem draga metodologija, s katero lahko zajamemo le del povpraševanja. Metodološki pristop bo nadgrajen s kvalitativnim zbiranjem podatkov – fokusne skupine s ključnimi deležniki. Na ta način bomo lahko verificirali rezultate in s participatornim pristopom prišli do vsebinskih spoznanj.
Razvoj interdisciplinarnega znanja – informatika, turizem, management in geografija. V projektu bomo prepletali znanja s področja poslovnih ved in turizma z znanji s področja informatike – analiza naprednih podatkov in geografije – študije ranljivosti ter razumevanje okoljskega in družbenega pritiska turizma na okolje. Interdisciplinarni pristop nam bo omogočal bolj holističen pristop k razumevanju in reševanju problema.
Rezultati projekta bodo objavljeni v vrhunskih revijah na področju turizma. Tako vodja kot člani projektne skupine imajo izjeme raziskovalne rezultate in redno objavljajo v vrhunskih znanstvenih revijah. S tega stališča so sposobni širši znanstveni javnosti utemeljeno in strokovno predstaviti doprinos rezultatov projekta k razvoju znanosti in s tem zagotoviti diseminacijo rezultatov slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Projekt je zastavljen tako, da nedvoumno ponuja nadgradnjo obstoječega znanja in originalni prispevek razvoju področja.
Pomen za razvoj Slovenije
Namen projekta so smernice za izboljšane managementa turističnih destinacij v Sloveniji in posebej managementa z obiskovalci (ene izmed pomembnih funkcij destinacijskega managementa) brez zmanjševanja povpraševanja. To je v osnovi tudi cilj turističnega gospodarstva, saj zmanjševanje povpraševanja neposredno vpliva na poslovanje v gospodarstvu. Zadnji dve leti smo priča izjemni rasti turizma v Sloveniji. Predvidevanja so, da se bo ta rast nadaljevala v naslednjih 3 do 5 letih. Namen tega projekta je podati smernice za infrastrukturne, managerske in trženjske pristope, ki bodo omogočali boljše usmerjanje povpraševanja. Konkretno se pomen projekta za gospodarstvo odraža v:
Identifikaciji in vpeljavi turističnega toka kot praktično in uporabno usmerjenega koncepta za vse deležnike, predvsem za gospodarstvo, ki bo na ta način boljše razumelo vedenje turistov. Trenutni turistični podatki so na previsoki ravni agregacije, da bi omogočili kakovostno poslovno odločanje. Zato je pomembno, da se gospodarstvu ponudijo bolj konkretni in na vedenju turistov temelječi podatki;
Dvigu dodane vrednosti turistične ponudbe v Sloveniji na podlagi prilagojenih podatkov o navadah turistov, ki lahko izboljšajo poslovno odločanje;
Promociji Slovenije kot destinacije, ki ponuja butična in prilagojena 5-zvezdična doživetja v skladu s Strategijo razvoja turizma 2017-2021;
Usmerjanju v smiselno sodelovanje med deležniki, ki so del turističnega toka, saj jih povezuje povpraševanje;
Predlogu praktičnega modela identifikacije obremenjenosti destinacij s turisti, ki ne temelji na omejevanju povpraševanja;
Jasnih smernicah za infrastrukturni, management in trženjski razvoj destinacije;
Smernicah za strateški trajnostni razvoj turizma v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
