Projekti / Programi
Identifikacija kompetenc zaposlenih potrebnih za dolgoročno konkurenčnost slovenskega turizma in oblikovanje predlogov posodobitve izobraževalnih programov Akronim: TUR-KOM
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.03 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Management |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Kompetence, izobraževanje, razvoj, prihodnost, turizem, Slovenija
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Ozadje:
Turizem je ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu, saj predstavlja kar 10% celotnega svetovnega bruto družbenega proizvoda po ugotovitvah UNWTO (2017). Vsak deseti zaposleni zemljan ima danes službo, ki je povezana z delovanjem turistične industrije. V Republiki Sloveniji smo leta 2016 zabeležili več kot 4,3 milijona turistov, ki so skupno ustvarili 11,1 milijona nočitev STO (2017). Isti vir nadalje ugotavlja, da je delež izvoza, ki ga predstavlja turizem v Sloveniji, večji od svetovnega povprečja, saj znaša 8,1%, prav tako je večji delež bruto družbenega proizvoda, saj v Sloveniji le-ta znaša 12,6%, vse to se vidi tudi v deležu zaposlenih v turizmu, saj v letu 2016 po le-ta za Slovenijo znaša kar 12,9%.
Kljub relativni pestrosti izobraževalnih programov s področja turizma na vseh ravneh v Sloveniji ostaja še vedno pereča problematika razmeroma nizke stopnje izobrazbe v turističnem gospodarstvu. Po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije je med celotno delovno aktivno populacijo v Sloveniji delež tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 9,77%, delež tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo, je 56,83%, delež tistih, ki pa imajo višješolsko, visokošolsko ali višjo izobrazbo, pa je 33,4%. Toda znotraj NACE kategorije »I Gostinstvo« je delež tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali manj 12,69%, delež tistih, ki imajo srednješolsko izobrazbo je 73,67%, delež tistih, ki pa imajo višješolsko, visokošolsko ali višjo izobrazbo pa je 13,65%. Razvidno je torej, da je v turistično-gostinskem sektorju nadpovprečno število slabše izobraženih v primerjavi s slovenskim povprečjem.
Poklici v turizmu se skozi čas seveda spreminjajo, Baum (2015) ugotavlja, da so spremembe v turizmu pripeljale tudi do precejšnjih sprememb na strani zahtevnosti dela. Tako danes zaposleni v turizmu potrebujejo več znanj in razumevanja s področja marketinga, socialnih omrežij, kulturne raznolikosti, tujih jezikov, uporabe modernih tehnologij ter okoljske odgovornosti.
Praprotnik Gomzijeva (2009) je kot znanja, ki so pomembna za sodobno slovensko turistično gospodarstvo, opredelila: informacijske tehnologije, zmožnost vzpostavljanja in obvladovanja novih potniških povezav s primerom nizkocenovnih letov in sposobnost hitrega prilagajanja in opažanja sprememb. Takšna znanja spadajo med poklicna znanja in v zgodovini razvoja izobraževanja turizma predstavljajo ekonomsko osredotočeno osnovo, na kateri so druge znanstvene panoge v več fazah zgradile znanstveno panogo turizma, kot jo poznamo sedaj (Airey, 2008).
Namen:
Namen predlagane raziskave je s pomočjo turističnega gospodarstva identificirati kompetence, ki jih delavci v turizmu potrebujejo, pri čemer se bomo osredotočili na dinamiko sprememb in identificirali tudi, katere kompetence bodo v prihodnosti pridobivale na pomenu in bodo osnova za uspešen in konkurenčen slovenski turizem v skladu s sodobnimi trendi. Sočasno bomo opravili analizo stanja na celotni izobraževalni vertikali za poklice v slovenskem turizmu, s čimer bomo lahko opravili analizo vrzeli med dejanskim stanjem in pričakovanim/želenim stanjem, kar bo osnova za pripravo priporočil za spremembe v izobraževalnem sistemu vzdolž celotne vertikale.
Metode:
Prvi korak projekta je postaviti izhodišča glede poklicev v turizmu, ki jih bomo v projektu obravnavali. V ta namen bomo v prvi fazi preverili strukturo poklicev, ki jih najdemo v turizmu in so opredeljeni s standardno klasifikacijo, ki jo vodi Statistični urad Republike Slovenije. V prvi fazi bomo poklice identificirali in izpisali. Metodološko bomo v tej fazi uporabili metodo zbiranja sekundarnih podatkov.
Drugi korak je namenjen analizi obstoječih izobraževalnih korakov, s katero bomo ugotovili, kakšne so vsebine izobraževalnih programov v gostinstvu in turizmu vzdolž celotne izobraževalne vertikale, pri tem pa identificirali predvidene učne izide za posamezne poklice, izvedli primerjalno analizo med izobraževalnimi programi
Pomen za razvoj znanosti
Smernice trajnostnega razvoja, ki so v tako Evropskem kontekstu kot tudi kontekstu razvoja Slovenije že nekaj časa v ospredju, so dobra osnova za razumevanje pomena predlaganega projekta za razvoj znanosti oziroma stroke. Področje turizma v kontekstu razvoja turizma kot samostojne znanstvene discipline, v širši znanstveni in strokovni javnosti še vedno ustvarja polarizacijo med različnima skupinama, na eni strani tistih, ki zagovarjajo turizem kot samostojno znanstveno disciplino in drugih, ki zanikajo njeno samostojnost. Z izvedbo predlaganega projekta bomo potrdili, da je turizem ne le pomembna gospodarska panoga, tako v svetu kot v Republiki Sloveniji, ampak tudi pomembna znanstvena disciplina. V Republiki Sloveniji je že bila izvedena raziskava z naslovom »Sodoben model upravljanja s človeškimi viri za področje turizma« v kateri so avtorji opravili analizo stanja v izobraževalnem sistemu, vendar je bila to analiza mnenj deležnikov v izobraževalnem procesu. Doprinos predlagane raziskave je do sedaj še ne izdelana sistematična identifikacija potreb, analiza razkoraka in sinteza novih kompetenc za prihodnost. S pomočjo te raziskave, bomo odgovorili na vprašanja: RV1: Kakšne so potrebe po kompetencah sedaj? RV2: Kakšne bodo potrebe po kompetencah v prihodnje? RV3: Ali obstaja razkorak med pričakovanimi in dejanskimi kompetencami? RV4: Če razkorak obstaja, katere aktivnosti vodijo k zmanjšanju razkoraka. Analiza obstoječih izobraževalnih programov bo doprinesla nove informacije o virih, iz katerih črpa turizem kot samostojna znanstvena disciplina ter omogočila sledenje razvoju turističnih študij v Sloveniji. Rezultati bodo v pomoč pri razumevanju sodobnih trendov razvoja znanosti s področja turizma, kar dodatno utrjuje razvoj znanosti s tega področja in hkrati daje dodatna znanja tudi širokemu spektru strokovnih področij, ki se ukvarjajo s posameznimi vsebinami v gostinstvu in turizmu. Doprinos k razvoju znanosti in stroke je vsekakor tudi viden v kontekstu boljšega poznavanja kompetenc, ki so potrebne za prihodnji razvoj gostinstva in turizma, saj nam bo le to v pomoč pri opredeljevanju poklicev prihodnosti v gostinstvu in turizmu, kar bomo dosegli z izpeljavo predlaganega projekta. Na področju izobraževanja prav tako lahko vidimo dodatne pozitivne učinke, saj bomo z izpeljavo predlaganega projekta dosegli možnost za boljšo primerljivost obstoječih izobraževalnih programov, za razvoj novih izobraževalnih programov, ki bodo skozi opredeljene nove želene kompetence v turizmu prihodnosti imeli ponovno dodaten vzvod za razvoj znanosti oziroma stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
Turizem kot gospodarska panoga je v vzponu tako v svetovnem merilu kot tudi v Republiki Sloveniji. Raziskovalni projekti, ki so direktno namenjeni takšnim gospodarskim dejavnostim, vsekakor nosijo dodano vrednost za gospodarstvo. Gledano iz perspektive gostinstva in turizma bo predlagani projekt prinesel pozitivne spremembe, saj bo gospodarstvo imelo možnost predlagati direktne spremembe izobraževalnih programov, s čimer bodo le-ti bolj prilagojeni potrebam gospodarstva. Na podlagi rezultatov tega projekta bo gospodarstvo lažje identificiralo in izvajalo posebno-namenska izobraževanja v okviru »Kompetenčnega centra za trajnostni turizem«, katerega nosilec je naše največje turistično podjetje Sava turizem d.d.. Rezultati tega projekta bodo omogočili, da ne bo prišlo do podvajanj izobraževanj in usposabljanj, na eni strani s strani (pretežno) javnega sektorja (izobraževalne institucije), in na drugi strani gospodarstva, ki svoja usposabljanja prav tako izvaja. Rezultati projekta bodo omogočili ožjo specializacijo ponudbe usposabljanj, za katere je smiselno, da jih izvaja gospodarstvo, in prenos tistih znanj v izobraževalno vertikalo, za katera je smiselno, da so široka in pokrivajo širok spekter potreb v gostinskih in turističnih poklicih.
S temi spremembami lahko utemeljeno pričakujemo, da bodo določeni poklici v gostinstvu in turizmu pridobili na veljavi, saj bodo z znanji, ki bodo na voljo že v izobraževalnem procesu, lahko kasnejši delavci opravljali storitev na višjem kakovostnem nivoju, saj bodo imeli bolj kakovostno izobraževanje, kar bo posledično lahko pomenilo tudi dvig dodane vrednosti v gostinstvu in turizmu na splošno. Rezultati projekta prinašajo gospodarstvu tudi možnost vpeljave dodatnih usposabljanj za že obstoječe zaposlene, kjer bodo programi prilagojeni potrebam gospodarstva. V kontekstu tega je mogoče reči, da bo raziskovalni projekt posredno vplival na možnost dolgoročnega trajnostno usmerjenega razvoja kariere posameznika znotraj gostinske in turistične panoge, kjer do sedaj, predvsem v gostinstvu, velja, da je takšnih karier razmeroma malo in kjer pogosto srečamo tudi prekarno delo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
