Projekti / Programi
Integracija celostnih prometnih strategij in občinskih prostorskih načrtov s celovito obravnavo dostopnosti v prostorskem načrtovanju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
trajnostna mobilnost, prometno načrtovanje, prostorsko načrtovanje, celostna prometna strategija, občinski prostorski načrt, integracija, dostopnost
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Celostne prometne strategije (CPS) so v Sloveniji dokaj nov, celosten in dolgoročen pristop k načrtovanju prometa in mobilnosti. Že več kot 15 let njihovo pripravo spodbuja Evropska komisija, prve praktične izvedbe pa je v Sloveniji doživel pred več kot 10 leti. Največji koraki so bili na tem področju storjeni v letu 2016, ko je bilo s kohezijskimi sredstvi preko razpisa Ministrstva za infrastrukturo razvitih več kot 60 občinskih CPS.
CPS opredeljujejo dolgoročni razvoj vseh oblik mobilnosti, pri njihovi pripravi pa se upoštevajo izhodišča in ključni razvojni projekti iz občinskih prostorskih načrtov (OPN). Slednji se, čeprav pod različnimi nazivi, v slovenski planerski praksi uporabljajo že desetletja. OPN in CPS sta dva ključna strateška dokumenta za načrtovanje prostora in prometa na lokalni ravni, katerih vsebine in postopki se v številnih elementih prekrivajo ali dopolnjujejo. Skozi uveljavljanje CPS v slovenski planerski praksi je dozorelo spoznanje, da je potrebno zagotoviti medsebojno integracijo obeh strateških dokumentov. Gre za postopkovno in vsebinsko integracijo, ki vključuje medsebojno prilagajanje procesov, ciljev, ukrepov, kazalnikov, izvedbe in rezultatov.
Predlagani projekt se loteva zahtevnega postopka integracije na pragmatičen način:
• s pregledom izkušenj in dobrih praks v drugih državah, kjer so CPS že dlje časa uveljavljene,
• z analizo in vrednotenjem obstoječih praks in izkušenj v Sloveniji,
• s tesnim sodelovanjem s predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki na občinah in v planerskih podjetjih ter institucijah, ki se z obema strateškima pristopoma srečujejo v praksi in
• s preveritvijo predlogov integracije na pilotnih primerih,
• s šolanjem deležnikov, ki bodo integracijo izvajali v praksi.
Navedeni koraki bodo omogočili opredelitev integriranih postopkov priprave in razmejitve pristojnosti obeh dokumentov ter določitev sinergijske vsebine obeh dokumentov. Predlagani koraki bodo preverjeni na državni ravni v dialogu s predstavniki obeh pristojnih ministrstev, v okviru pilotnih projektov ter z metodo planske simulacije, kjer bodo v krogu izdelovalcev in predstavnikov občin obravnavana različna orodja in pristopi k povezovanju obeh strateških planerskih pristopov ter določeni predlogi za njihovo vključitev v zakonodajo oziroma bodočo načrtovalsko prakso. Rezultati bodo zbrani v obliki smernic in predstavljeni širši strokovni javnosti v obliki delavnic.
Integracija obeh strateških pristopov pa se ne konča na ravni obeh strategij. Pristop celostnega načrtovanja prometa je potrebno integrirati tudi v podrobnejše prostorske dokumente. Ker se je promet v praksi podrobnejšega prostorskega načrtovanja v preteklosti prednostno obravnaval predvsem s stališča motornega prometa, bodo raziskani, preverjeni in predlagani tudi ustrezni pristopi k celoviti obravnavi dostopnosti do različnih dejavnosti še z ostalimi potovalnimi načini. Opredelitev načinov zagotavljanja različnih načinov dostopnost na ravni lokacije z instrumenti prostorskega načrtovanja bo prispevala k izboljšanju dostopnosti do obstoječih dejavnosti, kot tudi pri umeščanju novih.
Pomen za razvoj znanosti
Inovativni potencial projekta je za stroko precejšen. Njegov glavni pomen je potencialno velik vpliv na načrtovanje rabe prostora, ki generira povpraševanje po prometu. Cilji projekta presegajo rezultate prejšnjih projektov, saj bo v okviru aktivnosti opravljen prenos in razvoj novih postopkov v okviru prostorskega načrtovanja in načrtovanja prometa. Ti bodo v prostoru omogočali bolj trajnostne vzorce potovanj in pravičnejši dostop do blaga, zaposlitev in storitev.
Poseben pomen za znanost pričakujemo na področju kvantificiranja izkušenj in učinkov glede priprave in izvajanja CPS, ki so relevantni za celo Evropo. Vrsta držav namreč trenutno razvija programe za spodbujanje CPS kot enega ključnih orodij za načrtovanje mobilnosti v urbanih območjih. Izkušnje, ki jih je Slovenija na tem področju pridobila v zadnjih letih so zato izjemno pomembne. Še posebej bodo zanimivi pristopi in izkušnje s postopki integracije med CPS in OPN.
Projekt bo skušal vplivati tudi na bolj učinkovito uporabo obstoječih orodij za prostorsko načrtovanje. Skušal bo osvetliti in ponuditi rešitve za izzive pri zagotavljanju izvajanja temeljnih načel prostorskega načrtovanja, zapisanih v ključnih državnih dokumentih (SPRS, PRS) in zakonodaji na tem področju ter v strateških delih OPN. Ta načela (na primer zaveza trajnostnemu razvoju, racionalni rabi prostora, itd.) se kljub temu, da so jasno zapisana v vseh ključnih dokumentih, že več kot desetletje v izvedbenih delih OPN in OPPN pogosto ne upoštevajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo prispeval k naslavljanju izzivov, ki jih postavlja sporočilo Evropske komisije 490 z naslovom Akcijski načrt o mobilnosti v mestih (2009), ki ugotavlja, da mesta potrebujejo učinkovite prometne sisteme, da se lahko gospodarsko razvijajo in svojim prebivalcem omogočajo blagostanje, saj se kar 85 % BDP EU ustvari v mestih.
S spremembami v pristopu umeščanja novih razvojnih območij v prostor in izboljševanjem dostopnosti obstoječih večjih generatorjev prometa bo povečana učinkovitost delovanja teh območij. S tem bodo omogočeni prihranki na več ravneh. Na ravni posameznika bodo uporabniki lažje, ceneje in bolj učinkovito dostopali do ciljnih območij. Na ravni podjetij bodo omogočeni prihranki glede logistike in drugih storitev ter posledično zagotovljeno boljše poslovanje. Na ravni občin oziroma mest bodo zagotovljeni prihranki zaradi zmanjševanja gradnje in vzdrževanja nove prometne infrastrukture in boljšega izkoristka obstoječe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
