Projekti / Programi
Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
urbani razvoj, ekonomska sredstva, socialni kapital, okoljska izvedljivost, prednostna področja financiranja, metodološki pristopi
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Mesta se po vstopu v novo tisočletje soočajo z različnimi izzivi: vlaganjem v konkurenčnost s spodbujanjem obstoječih gospodarskih dejavnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti, ter privabljanjem novih naložb in hkrati doseganjem vizije modela visoke kakovosti življenja, zlasti skozi dobre prakse trajnostnega razvoja mest. Ti izzivi in protislovja so očitni tudi v Evropi, kjer se urbana okolja hkrati soočajo s spremenljivimi gospodarskimi razmerami in nanje vezanimi razvojnimi težavami.
Če naj slovenska mesta ostanejo konkurenčna in privlačna za bivanje in ekonomske dejavnosti, je potrebno okrepiti vsebinsko celovitost načrtovanja, pri čemer morajo biti obravnavane in vnaprej usklajevane različne komponente in vidiki mestnega razvoja, ki naj bodo tudi preverjene preko vidika ekonomske izvedljivosti, ki ga opredeljujejo (in omejujejo) mehanizmi tržnega gospodarstva. Tak pristop, poleg nekaterih sistemskih sprememb v procesu načrtovanja prostora, zahteva tudi večje upoštevanje in integriranje potreb gospodarstva pri načrtovanju mest. Pomembno je neposredno povezovanje prostorsko-razvojnih politik mest z razvojnimi politikami gospodarskih subjektov, kar lahko prispevajo k večji odpornosti mest, ki bi svoje vizije razvoja tako lažje udejanjale tudi v pogojih poslabšanih ekonomskih razmer, ki so ciklična značilnost obstoječega ekonomskega sistema.
Ta razmislek je v središču predlaganega projekta. Glavni namen raziskovalnega projekta je, v kontekstu tržno naravnanega družbeno-ekonomskega sistema, v katerem je urejanje prostora v splošnem in razvoj mest v specifičnem smislu močno pogojeno z ekonomskimi gibanji, prepoznati glavne razvojne potenciale slovenskih mest skladno z razvojnimi vizijami in vizijami delovanja različnih deležnikov v mestu, ki generirajo ali potencialno lahko generirajo ekonomsko dejavnost mesta, ob hkratnem upoštevanju in preverjanju socialnih in okoljskih parametrov z namenom zviševanja bivalne kvalitete v mestih. Glavni cilj je predlagati ukrepe, ki vodijo do zviševanja kakovosti urbanih območij v Sloveniji z nadgrajevanjem socialnih, prostorskih in okoljskih kakovosti, in so hkrati trdno vpeti v ekonomsko in administrativno-upravno realnost in potencial posameznih mest.
Raziskovalni projekt je zastavljen interdisciplinarno. Vključeni so strokovnjaki s področja urbanizma, arhitekture, prostorskega načrtovanja, upravljanja, ekonomije. Raziskovalno ogrodje projekta »Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja« v temelju sledi paradigmi trajnostne zasnove in upravljanja urbanih okolij, ki ima za cilj preseči današnje mehanicistične in statične oblike določanja rabe prostora in njegovega upravljanja. Predlagani pristop vključuje delovanje, ki zagotavlja prisotnost javnega interesa tudi v zasebnih in parcialnih posegih v urbani prostor. V okviru izvajanja usmeritev trajnostnega načrtovanja urbanega okolja (celovitih teritorialnih naložb, CTN) moramo zagotoviti oblike so-udeležbe javnih sredstev in zasebnih naložb z namenom, da bi ohranili javni vpliv (z vključevanjem vpliva participacije lokalne skupnosti) pri investicijah, ki posegajo v mestni prostor oziroma pri investicijah, ki so usmerjene v realizacijo strateških prostorskih ciljev za izboljšanje urbanih okolij.
Raziskava bo v izhodišču slonela na pregledu dosegljive domače in tuje znanstvene in strokovne literature s področij urbane ekonomije in gospodarstva, celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti bivanjskega okolja, upravljanja urbanih regij, trajnostnega prostorskega in urbanega razvoja, aktivnega vključevanja potenciala urbanih deležnikov v prostorski razvoj, urbanega zdravja, degradiranih urbanih območij, revitalizacija prostora, prostorske vizije in strategije. Vsak delovni sklop bo obsegal pregled temeljnih in najnovejših dognanj, poseben poudarek pa bo na zaključnem delu »ukrepi urbanega razvoja« - ta bo vključeval najsodobnejše prakse, ki se vključujej
Pomen za razvoj znanosti
Projekt razvije nov metodološki pristop za prepoznavanje urbanega razvojnega potenciala za specifiko slovenskega urbanega prostora. Na novo razvita metodologija, ki sloni na raziskovalnem kombiniranju že uveljavljenih in novih analitičnih orodij za prepoznavanje razvojnih potencialov mest, je doprinos k razvoju znanstveno-raziskovalnih pristopov na področju urejanja urbanega prostora, saj je zasnovana kot splošno uporaben pristop, ki ga je mogoče ponavljati v različnih kontekstih in okoljih. Hkrati prinaša konkretna nova strokovna spoznanja o razvojnih potencialih konkretnih slovenskih mest, ki temeljijo na pregledu konkretnih statističnih in drugih javno dostopnih podatkov dopolnjenih s ciljnim terenskim zbiranjem podatkov, ki so interpretirani na inovativen in slovenskemu kontekstu prilagojen način. Temelji na izrazitem prepletu treh osnovnih vidikov (ekonomski, okoljski in socialni) in je plod interdisciplinarnega sodelovanja med urbanistično in ekonomsko stroko, ki morata z ostalimi podpornimi strokami združiti moči, da pride do pravih razvojnih prebojev. S tem raziskava ponudi pristop, ki s kombiniranjem orodij in spoznanj posameznih strok doseže nove vpoglede v zatečeno stanje, na podlagi katerih se sprejema konkretne celovite ukrepe usmerjene v doseganje razvojnih prebojev slovenskih mest ob hkratnem upoštevanju maksime urbanističnega načrtovanja – zagotavljanja visoke bivanjske kvalitete mesta.
Pomen za razvoj interdisciplinarnega pristopa
Projekt povezuje stroke, ki delujejo na področju ekonomije, arhitekture, urbanizma, prostorkskega načrtovanja, geografije, izobraževanja, upravnih in organizacijskih ved. Raziskovalna ekipa je izrazito interdisciplinarna, tako na področju vsebin, ki jih člani ekipe pokrivajo, kot tudi na področju raziskovalnih in aplikativnih pristopov, saj vključuje tudi raziskovalce, ki so dejavni na aplikativnem področju – konkretno v prostorskem načrtovanju.
Pomen za razvoj temeljnih strok
Kot ključen prispevek k razvoju strok lahko štejemo celostno analizo in vrednotenje razvojnih potencialov ob hkratnem upoštevanju uveljavljanja varstvenih in razvojnih interesov, ter sledenju visoko kvalitete urbanega okolja za njegove uporabnike. S tem se vzpostavlja k trajnostnemu gospodarskemu razvoju usmerjen model urejanja urbanega prostora.
Znanstveno-raziskovalni vidik
V sklopu dela bodo razvite izvirne znanstveno raziskovalne metode preučevanja okoljskega, socialnega in ekonomskega kapitala urbanih območij, ki hkrati združujejo znanja temeljnih in dopolnilnih znanj strok, ki se ukvarjajo z trajnostnimi principi načrtovanja in urejanja prostora.
Pomen za razvoj strokovnega izobraževanja
Interdisciplinarnost skupine nedvomno prispeva k izmenjavi znanj in metodoloških pristopov, ki bo vse vključene obogatil z vedenjem in znanji iz ostalih vključenih strok, kar bo z elementi diseminacije (koncepti priročnika, baze podatkov, diseminacije rezultatov preko skupnih prispevkov) imelo tudi močan in pomemben vpliv v strokah in raziskovalni sferi izven projektne skupine ter v sferi načrtovanja in upravljanja s prostorom. Vsi sodelavci s svojimi referencami tako iz znanstvenega kot strokovnega dela dokazujejo potrebno opremljenost in sposobnost za tovrstno nadgradnjo v smislu izobraževanja širše strokovne skupnosti.
Pomen za razvoj kapacitet upravljanja in delovanja mest
Projekt poleg konkretnih ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti na različnih vertikalnih (nad/nacionalni, medobčinski, občinski) in horizontalnih (sektorji ekonomsko-družbenega razvoja) nivojih urejanja mesta prispeva interdisciplinarno utemeljeno metodologijo za spremljanje in analizo stanja in procesov v prostoru z namenom prepoznati razvojne prednosti in pomajkljivosti, na podlagi le-teh pa za vsak specifičen urbani kontekst predlagati konkretne ukrepe za povečanje kapacitet upravljanja mestnega prostora. Tako prispeva k doseganju cilja, da bi mesta bolje izkoriščala svoje primerjalne prednosti za svojo večjo konkurenčnost pri privablj
Pomen za razvoj Slovenije
Obstoječa in potencialna gospodarska moč oz. uspešnost mest sta v jedru projekta. Projekt razvija metoda, s katero je ukrepe urbanega razvoja mogoče sprejemati informirano tudi s strani razvojnih strategij oz. vizijo nosilcev gospodarskih dejavnosti v mestih. Hkrati kot pomemben vhodni podatek upošteva vizije delovanja družbenih skupin z visokim socialnim kapitalom in potencialom rasti dejavnosti. Oba vidika sta v predlaganem metodološkem pristopu preverjanja z okoljskimi vidiki prostorskega razvoja, da je zagotovljena uravnoteženost med razvojnimi potenciali na eni in okoljskimi omejitvami na drugi strani.
Na ta način sta ekonomski in socialni kapital mesta vključena v temeljni razmislek, s kakšnimi ukrepi podpreti urbani razvoj, hkrati pa tak pristop zagotavlja, da ne prihaja do okoljske preobremenjenosti zaradi razvojnih procesov. Domneva se, da to v splošnem pomeni predvsem kvalitativno in manj kvantitativno rast mest oz. sledenje paradigmi zagotavljanja večje kvalitete in dodane vrednosti kot pa paradigme rasti obsega, kar je skladno s temeljnimi usmeritvami slovenskega gospodarstva. Poseben pomen predlaganega projekta za gospodarstvo je v pristopu, ki v jedru preverjanja razvojnih potencialov presega upravno-administrativno (prostorsko) razmejenost prostora in potenciale razvoja išče na socio-ekonomskih in okoljskih osnovah, trenutno upravno-administrativno stvarnost urejanja slovenskega prostora pa upošteva v koraku, ki sledi, t.j. pri oblikovanju ukrepov za doseganje razvoja. Ti morajo biti izvedljivi v obstoječih upravnih postopkih, hkrati pa upravni postopki udejanjanja razvojnih potencialov ne smejo ovirati. Na ta način se vzpostavlja pogoje za kritičen pogled na zatečeno stanje in ponuja možnost identificiranja prioritetnih področij razvoja slovenskih mest, ki jih je smiselno finančno podpreti, da bi prišlo do multiplikativnih učinkov tudi na gospodarskem področju in obratno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
