Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne prepoznavnosti krajine

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 
Ključne besede
krajina, prepoznavnost, identiteta, krajinske značilnosti, prostorsko planiranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  38159  dr. Tadej Bevk  Urbanizem  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  46 
2.  16378  dr. Mojca Golobič  Urbanizem  Vodja projekta/programa  2018 - 2020  452 
3.  24125  mag. Irena Hočevar  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2020  18 
4.  12798  mag. Jelka Hudoklin  Urejanje krajine  Raziskovalec  2018 - 2020  188 
5.  36394  dr. Peter Kumer  Geografija  Raziskovalec  2018 - 2020  154 
6.  25009  dr. Nadja Penko Seidl  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2020  97 
7.  50163  dr. Tomaž Pipan  Urbanizem  Raziskovalec  2018 - 2020  91 
8.  26379  dr. Mateja Šmid Hribar  Humanistika  Raziskovalec  2018 - 2020  264 
9.  17073  dr. Mimi Urbanc  Geografija  Raziskovalec  2018 - 2020  432 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.647 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.436 
3.  2013  ACER Prostorsko načrtovanje,projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o.  Novo mesto  5609038  202 
Povzetek
Pojem prepoznavnosti krajin  sta v slovenski prostor  vpeljali Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004) in Prostorski red Slovenije (PRS, 2004), ki sta bila izdelana na podlagi različnih strokovnih podlag (Strategija varstva krajine v Sloveniji, 1996, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji 1998; Usmeritve za urejanje izjemnih krajin v Sloveniji, 1998) in predvsem na podlagi meril s področja opredeljevanja izjemnih krajin in varstva kulturne dediščine. Od tedaj na področju varstva in upravljanja krajin ni bilo veliko narejenega, koncept prepoznavnosti pa ne podprt z instrumenti. Med tem je krajinski prostor doživel pomembne spremembe, pretežno prav v smeri izgubljanja prepoznavnih, skladnih krajinskih struktur, in sicer delno zaradi urbanizacije ter razpršene in tipološko neustrezne poselitve in delno zaradi procesov opuščanja oziroma intenziviranja kmetovanja. Metodologija opredeljevanja prepoznavnih značilnosti in območij prepoznavnosti krajine je zaradi sprememb v prostorskem, družbeno-ekonomskem in političnem okolju ter napredka v znanju in razvoju metod na področju analize in vrednotenja krajin nezadostna. Nadgradnja metodologije v predlagani nalogi bo povezala nova znanstvena dognanja z oblikovanjem prostorske in drugih politik ter ustreznim ukrepanjem za ohranjanje ter krepitev ali ustvarjanje novih prepoznavnosti slovenskih krajin. V nalogi bomo preverili in nadgradili obstoječo metodologijo določanja kot območij nacionalne prepoznavnosti krajine. V okviru prenovljene metodologije bomo podrobneje določili merila in kriterije za opredeljevanje prepoznavnosti slovenskih krajin in na podlagi vrednotenja ugotovili, kateri deli slovenskega prostora so zaradi svojih krajinskih kakovosti pomembni za prepoznavnost in identiteto Slovenije. Metodologijo bomo preverili na dveh testnih območjih prepoznavnosti krajine na nacionalni ravni: poleg TNP bo izbrano še drugo območje na podlagi dostopnih podatkov in po dogovoru z naročnikom. Uporaba metodologije bo prikazana na primeru določanja pravil urejanja prostora na območju  TNP. Naloga bo v prvem delu na osnovi virov in strokovne literature prinesla okvir za ovrednotenje metodologije za določanje prepoznavnih značilnosti in območij krajin. Preverjena in ovrednotena bo tudi dosedanja uporaba metodologije na državni in lokalni ravni in njeni rezultati. V drugem delu bo izvedena empirična raziskava (anketa) za pridobivanje podatkov o tem, kako prvine in območja prepoznavnosti krajin dojema širša javnost (mladi in odrasli) in strokovna javnost (prostorski načrtovalci) ter opravljeni intervjuji z nosilci urejanja prostora,  povezanih s krajino, o uporabi meril za načrtovanje, upravljanje in presojanje posegov v krajino. Na osnovi predhodnih korakov bo tretji korak namenjen zasnovi oziroma nadgradnji metodologije za določanje območij nacionalne prepoznavnosti krajine ter predlogu pravil urejanja prostora na območjih nacionalne prepoznavnosti krajine s preveritvijo na dveh testnih območjih.  Na osnovi rezultatov preveritve v TNP bo v četrtem delovnem sklopu pripravljen predlog pravil urejanja prostora na območju TNP kot enega od območij nacionalne prepoznavnosti krajine. Seznanjanje in  izobraževanje strokovne javnosti bo potekalo že v začetnem delu ob intervjujih, za diseminacijo rezultatov pa bo izvedena bo delavnica s predstavitvijo in razpravo. Pripravili bomo predstavitev (objavo) v javnem mediju za širšo javnost ter objavo v strokovni revij za strokovno javnost.   Glavni rezultati naloge bodo: (1) prenovljena metodologija za opredelitev območij prepoznavnosti, oblikovana na osnovi: teoretičnega okvira, analize izkušenj, empirične raziskave v strokovni in splošni javnosti, razprave v strokovni javnosti in preveritev na testnih primerih; (2) predlog pravil urejanja prostora na območjih nacionalne prepoznavnosti krajin, (3) opredelitev območij prepoznavnosti ter pravil urejanja prostora v TNP; in (4) večje zavedanje o pomenu krajinskih značilnosti za
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt naslavlja eno od ključnih tem, ki jo poudarja Evropska konvencija o krajini - prepoznavanje in vrednotenje krajin. Ta tema je izhodišče za delovanje na ostalih področjih, predpisanih v konvenciji, to je na področju varstva, upravljanja in načrtovanja krajin. Prepoznavnost krajine je tudi v mednarodnih znanstvenih krogih predmet raziskovanja in zanimanja številnih področij, medtem ko je bila - vsaj z vidika financiranja raziskav - v slovenskem prostoru v zadnjih 10 letih potisnjena nekoliko ob stran. Kljub temu je med strokovno in znanstveno javnostjo ta tematika ostajala vseskozi predmet preučevanja nekaterih posameznikov, kar dokazujejo tudi objave članov interdisciplinarne projektne skupine. S predlaganim projektom ponovno celovito naslavljamo to temo - tako z opredeljevanjem temeljnih teoretičnih konceptov prepoznavnosti kot tudi prevetritvijo/razvojem metodologije za določitev območij prepoznanvosti krajine ter, nenazadnje, z aplikacijo na konkretnem primeru. Naloga bo priskrbela tudi empirično preveritev predlogov v širši splošni in strokovni javnosti, s čimer bodo ti pridobili širšo veljavnost in relevantnost za mednarodno raziskovalno javnost.
Pomen za razvoj Slovenije
Krajina je v današnjem času prepoznana kot eden ključnih skupnih imenovalcev evropske kulture in dediščine, saj so jo, skozi stoletja, oblikovale številne pretekle generacije. Raznolikost naravnih razmer, družbenih in političnih ureditev ter režimov upravljanja je danes vidna v mozaiku krajin, ki pa postajajo vedno bolj uniformne. Opredeljevanje značaja in prepoznavnosti krajin je prvi korak k ohranjanju njihovih regionalnih in lokalnih posebnosti. Krajina, kljub temu, da je ena od temeljnih sestavin prostora in skupni imenovalec številnim sektorjem, ki upravljajo z odprtim prostorom, ni deležna posebne obravnave niti v prostorskih niti v sektorskih razvojnih dokumentih. Rezultati naloge bodo neposredno uporabni v nacionalnih strateških dokumentih (Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2050); Državni prostorski red Slovenije ter pri pripravi krajinskih zasnov kot podlag predvidenih regionalnih planov in strateških delov občinskih prostorskih načrtov (v skladu z ZUreP2). Pomemben način prenosa v prakso je tudi uporaba pravil za urejanje v načrtih upravljanja varovanih območij narave in v drugih sektorskih načrtih, ki se nanašajo na krajino: načrtih upravljanja območij kulturne dediščine, gozdnogospodarskih načrtih in načrtih upravljanja z vodami ter prek kmetijskih plačil. Razvoju metode za določitev območij in prvin prepoznavnosti krajin mora tako nujno slediti program za implementacijo teh vsebin v prostorske in/ali sektorske razvojne dokumente, ki bo omogočil uresničevanje zastavljenih ciljev. V ta namen  bodo v okviru projekta predlagane in utemeljene naslednje oblike dolgoročnega delovanja kot npr.  opredelitev NUP, pristojnega za krajino, sprejem krajinske politike ter ozaveščanje širše javnosti o pomenu ohranjanja prepoznavnih krajinskih območij in prvin.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno