Projekti / Programi
JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA DRUŽBENIH VREDNOT O PROSTORU IN OKOLJU: LONGITUDINALNA ŠTUDIJA MED LETI 2003 IN 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
družbene vrednote, stališča, javno mnenje, okolje, prostor
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12652 |
dr. Marjan Hočevar |
Sociologija |
Vodja |
2018 - 2019 |
309 |
| 2. |
09735 |
dr. Drago Kos |
Sociologija |
Upokojeni raziskovalec |
2018 - 2019 |
562 |
| 3. |
50488 |
dr. Primož Medved |
Sociologija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
45 |
| 4. |
16405 |
dr. Simona Zavratnik |
Sociologija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
234 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje vrednot prebivalstva o okolju in grajenem prostoru je eden ključnih kontekstualnih instrumentov za razumevanje družbenih sprememb in usmerjanje razvoja družbe, saj so problemi v prostoru vedno odsev družbenih razmerij, izjemoma obstajajo prostorski problemi per se. Vrednotni vzorci bivanjskosti in “mnenjske predstave” prebivalstva (individualnih uporabnikov) o rabi prostora in ravnanja z okoljem morajo biti eno od vodil pri uokvirjanju prostorskih strategij in dolgoročnejšega načrtovanja posegov v prostor na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Družbena kompleksnost je na prehodu v postmoderno (in globalizirano) družbo namreč vedno večja, kar močno zaostruje različna vprašanja o legitimnosti posegov v prostor. Zaradi nujnih formalnih procedur je urejanje ter načrtovanje prostora s strani prebivalstva pogosto razumljeno kot neživljenjsko in omejujoče. Prostorska regulacija, ki ima sicer namen ustvarjanja reda in začrtanega razvoja, težko zadovolji različne interese, zlasti vedno bolj individualizirane potrebe po prostoru in v prostoru. Iskati je torej potrebno nekakšen modus vivendi med integrativnimi in diferenciacijskimi načeli pri prostorskem urejanju oz. načrtovanju. Projekt je nadaljevanje, nadgradnja ter vsebinska in metodološka doplnitev javnomnenjskega longitudinalnega spremljanja vrednost, stališč in predstav o okolju in prostoru na reprezentativnem vzorcu polnoletnega prebivalstva Slovenije med leti 2003-2018. Prvo raziskavo je prijavitelj projekta Center za prostorsko sociologijo (CPS) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedel kot projektno nalogo v okviru CRP-a »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006. Terenska raziskava je bila izvedena med marcem in majem leta 2004. Ključno vprašanje je, kako je mogoče nasprotujoče skupne družbene, tj. javne razvojne cilje in posamične individualistične, tj. zasebne vrednote, medsebojno približati. In sicer tako, da bi raba prostora in dolgoročni prostorski razvoj čimbolj usklajeno sledil potrebam ljudi, lokalnim skupnostim, nacionalni prostorski strategiji, kar bi omogočalo integracijsko naravnanost k nastajajočemu evropskemu prostorskemu red in evropskim okoljskim načelom sonaravnosti. V tej raziskavi, drugemu javnomnenjskemu preverjanju vrednot izpostavljamo podrobnejše ugotavljanje (ne)skladnosti nacionalnih prostorskih strategij z naraščajočo refleksivnostjo posameznikov v zvezi z okoljskimi prepričanji in načini rabe prostora. Razvili bomo nantančnejši merski instrument za analizo predvidenega sprememinjanja preferenc prebivalstva po razpršenosti ali strnjenosti bivanja. Eksplicitno bomo zasledovali skladnost individualnih bivanjskih vrednot z dolgoročnejšimi strateškimi razvojnimi cilji Slovenije (in EU) po bolj strnjenem poselitvenem sistemu. Premike vrednotnega vzorca prebivalcev Slovenije bomo povezano obravnavali s trendi pospešene socialne diferenciacije v prostoru in na novo porajajočih življenskih slogov bivanjskosti, dela, mobilnosti ter prostočasovnosti. Življenski slogi se neposredno navezujejo na fenomen prostorske kontekstualizacije podjetništva ter delitvene ekonomije, vzporedno z novo porajajočimi vzorci okoljskega zavedanja in prostorskega ravnanja. Predvidevamo spremembe vrednotnih usmeritev prebivalstva k racionalnejši, ekonomičnejši in bolj fleksibilni (iz)rabi tako lastnih, kot javnih prostorskih virov, glede na ugotovitve v prvi raziskavi, kjer smo nedvoumno zaznali močne tradicionalne, statične in a-mobilne principe teritorialne pripadnosti. Vzporedno bomo ugotavljali skladnost mobilnostnih vrednot slovenskega prebivalstva z evropskimi (in globalnimi) trendi, ki so jih v svojih raziskavah zaznali raziskovalci drugod. Obenem bomo empirično testirali novejša sociološka konceptualna izhodišča o dolgoročni krepitvi družbene fluidnosti in pomenu mobilnostnega kapitala v družbi tveganja.
Pomen za razvoj znanosti
Epistemološki pomen:
Uokvirjanje raziskovanja družbenih vrednot v pojasnjevalni instrumentarij prostorskih ter okoljskih študij znotraj sociološke discipline in interpenetracija spoznanj v druge humanistične, družboslovne in naravoslovne discipline, ki preučujejo razmerje med družbeno in fizično prostorskostjo (npr. geografija, transportne študije, teorija omrežij). Raziskovalni pristop, ki ga bomo uporabljali pri preučevanju vrednotnih vzorcev prebivalstva pokaže, da sociološka ali celo ozka prostorsko sociološka perspektiva ni zadosten pojasnjevalni okvir, ko gre za vprašanja narave (fizičnega prostora, okolja) in družbe (strukturiranosti, kulturnih vzorcev). Konceptualna zasnova raziskave vključuje različna epistemološka načela in s tem naslavlja parcialnost kot problem subdisciplinarnih specializacij.
Metodološki pomen:
Dinamična in osredotočena zasnova reprezentativnega vzorca slovenskega prebivalstva, ki upošteva specifične geografske, morfološke in demografske značilnosti obenem pa omogoča primerjalnost z drugimi nacionalnimi vzorci. Nad- in podreprezentiranost vzorca po teritorialnih območjih je konceptualno utemeljena (npr. specifična neskladnost visokega deleža nekmetijskega ruralnega prebivalstva prevedena v metodološki instrument). Metodološka inovacija je testiranje primerljivosti spremenljivk različnih javnomnenjskih vprašalnikov v bazi podatkov ADP (Arhiv družboslovnih podatkov), vključno s tistimi, ki so zasnovani za preučevanje splošnejših družbenih vrednot.
Strokovno aplikativni pomen
Omogočena uporabnost rezultatov raziskave v čezsektorskih analizah družbenega razvoja ter medsektorskem usklajevanju javnih politik na različnih administrativno teritorialnih ravneh (npr. lociranje dejavnosti v prostoru, presoja standardov javnih storitev v prostoru, alokacija mreže polnilcev za električna vozila).
Interaktivno pripravljen sumarnik rezultatov javnomnenjske raziskave, z neposredno povezavo na bazo podatkov iz prve in druge raziskave z iskalnikom ključnih besed za prijaznejšo uporabniško izkušnjo institucionalnih in zasebnih uporabnikov (npr. urbanističnih načrtovalcev, uradnikov, novinarjev).
Pomen za razvoj Slovenije
Posvetovalna vloga gospodarskim subjektom pri utemeljenosti investicij z vidika lokacije in sprejemljivosti umeščanja dejavnosti v prostor s strani lokalnega prebivalstva (afirmativna ali odklonilna stališča);
Vpogled v mobilnostno dinamiko slovenskega prebivalstva (npr. pripravljenost na bivanjsko in vozaško mobilnost), ki gospodarskim subjektom omogoča predvidljivost »fleksibilizacije« proizvodnje in/ali storitev v prostoru.
Vpogled v okoljsko osveščenost prebivalstva (npr. nasprotovanje »umazanim« industrijam v lokalnih okoljih) pri razmisleku o podjetniških vlaganjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
