Projekti / Programi
Perspektive večje varnosti na slovenskih cestah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Prometne nesreče, nadzorovanje prometa in voznikov, kaznovanje storilcev prometnih prekrškov in kaznivih dejanj, tretma storilcev, tretma povratnikov
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29615 |
dr. Mojca Mihelj Plesničar |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
298 |
| 2. |
14313 |
dr. Dragan Petrovec |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2018 - 2019 |
709 |
Organizacije (1)
Povzetek
Prometne nesreče poimenujemo kot nesreče zato, ker ne gre za načrtovano, naklepno dejavnost. Še vedno pa gre v prepričljivi večini primerov za kaznivo ravnanje, ki je opredeljeno bodisi s prekrški ali s kaznivimi dejanji. Kljub nizki stopnji krivde (malomarnost in ne naklep) pa so posledice teh ravnanj hujše kot pri vsej ostali kriminaliteti v družbeni skupnosti. Število smrtnih žrtev v prometu v povprečju desetkratno presega število ubojev in umorov skupno. Pri oceni škode, ki jo država utrpi zaradi vseh prometnih nesreč, kriteriji za to oceno nikakor ne morejo zajeti vsega oškodovanja. Izven merljivega so čustvene prizadetosti zaradi izgube bližnjih, prav tako zaradi njihovih hujših telesnih poškodb. A že sama ocena merljive škode gre v Sloveniji v več sto milijonov evrov letno.
O stanju prometne varnosti lahko povzamemo naslednje ugotovitve slovenskih vladnih agencij (npr. ARSO, AVP): Kljub izboljšanju prometne varnosti, zlasti v zadnjih desetih letih, je ta še vedno bolj ali manj nesprejemljiva in nezadovoljiva, kar izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v cestnem prometu, saj je število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji še vedno visoko, poškodbe v prometnih nesrečah pa so glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti. S posledicami prometnih nesreč so povezani tudi visoki družbeni stroški, saj so ti v Evropski uniji leta 2010 znašali okrog 130 milijard evrov (na podlagi statistične vrednosti življenja, ki je bila izračunana v študiji HEATCO - šesti okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj). V letu 2011 so ocenjeni družbeni stroški prometnih nesreč v Sloveniji znašali 636 milijonov evrov, kar je predstavljalo 1,76 % bruto domačega proizvoda. Varnost v cestnem prometu v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji tako predstavlja pomembno družbeno vprašanje (ReNPVCP13-22, 2013).
V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2011 o varnosti v cestnem prometu v Evropi v obdobju 2011-2020 je Evropski parlament opredelil kvantitativne cilje, ki bi jih bilo potrebno doseči do leta 2020 in sicer: zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah med otroki, mlajšimi od 14 let, za 60 %, zmanjšanje števila smrtnih žrtev med pešci in kolesarji za 50 % ter zmanjšanje števila hudo poškodovanih oseb za 40 %.
Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (ReNPVCP13-22, 2013) iz leta 2013 med strateškimi cilji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa določa (poleg skupnega cilja držav članic Evropske unije, da se do konca leta 2020 ohrani čim več življenj, prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb) tudi, da število žrtev na slovenskih cestah ne bi preseglo števila 70 (35 oseb na milijon prebivalcev) in hudo telesno poškodovanih oseb ne bi preseglo števila 460 (230 oseb na milijon prebivalcev) do konca leta 2022. (ReNPVCP13-22, 2013)
Večina evropskih držav je dosegla zmanjšanje žrtev v zadnjih petnajstih letih.
Evropska agencija za okolje pojasnjuje vzroke takih gibanj (manj žrtev in več nesreč ter poškodovanih) v novih članicah EU (EEA, 2005) v izboljšanih tehnologijah novih vozil in z njihovimi vi višjimi varnostnimi standardi; z višjo kakovostjo cest, njihovega projektiranja in cestne signalizacije; ter s spremembami zakonodaje v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola in z uvajanjem in izvajanjem strožjih omejitev hitrosti.
Za dosego omenjenih ciljev je potreben skladen celostni in integralni pristop, pri katerem bodo upoštevane sinergije ciljev prometnih politik, na področju varnosti cestnega prometa pa dosledno izvajanje varnosti cestnega prometa na vseh ravneh (od lokalne do evropske in mednarodne). (prim.: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=771)
Pri predlaganem projektu gre za reševanje nekaterih pomembnih vprašanj prometne varnosti, pri čemer integralni pristop, ki je neizogiben za dosego ciljev, vsebuje še druga področja. Nekaterih se ta projekt ne more lotiti predvs
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati utegnejo vplivati na spremembe doslej veljavnih konceptov ali praks na področju varnosti cestnega prometa. Spremeni se lahko koncept kaznovanja, tako da se namesto visokih kazni povečata zanesljivost in hitrost odziva. Utegne se spremeniti vsebina dela s kršitelji pravil o varnem prometu. Namesto klasičnega pristopa, ki temelji na učenju, se uvede sprememba vedenjskih vzorcev delinkventov. Uvede se lahko učinkovit nadzor, ki zmanjša prepovedano vedenje, tako da se kaznovanje zmanjša. Če se ugotovi, da so vedenjski vzorci trdno zasidrani in tvorijo tako imenovani del nacionalnega značaja, je potrebno več pozornosti posvetiti tehničnim modelom preprečevanja prometnih nesreč in telesnih poškodb. V tem primeru je perspektivno izdelovanje še bolj varnih avtomobilov, varnih cest in računalniških sistemov, ki so vozniku v pomoč.
Pomen za razvoj Slovenije
Smrt in/ali huda telesna poškodba pomenita dogodek, ki ga ne moremo deliti na gospodarstvo in družbo posebej. Tak dogodek na vseh ravneh prizadene najprej najbližje, potem pa širše okolje, katerega del je ali je bila poškodovana ali umrla oseba. Obstajajo statistični izračuni, predstavljeni v točki 11, po katerih znaša družbena škoda zaradi prometnih nesreč v Sloveniji več kot 600 milijonov evrov. Vsako zmanjšanje števila prometnih nesreč in v njih poškodovanih oseb pomeni velik prihranek v družbenem premoženju. Zato je včasih težko razumeti, da se politika ne odloči za višjo investicijo v varnostne sisteme, s čimer bi prihranili – v primerjavi z osnovno investicijo – dosti več denarja na mnogih drugih področjih, zlasti na zdravstvenem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
