Projekti / Programi
Nov model za trdnostno kontrolo zobniških dvojic
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.11.02 |
Tehnika |
Konstruiranje |
Specialna konstrukcijska znanja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
zobniki, trdnostna kontrola, utrujanje materiala, lomna mehanika, širjenje razpok
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03014 |
dr. Jože Flašker |
Konstruiranje |
Vodja |
1999 - 2001 |
784 |
| 2. |
08635 |
Nebojša Grbič |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
67 |
| 3. |
03700 |
dr. Stanislav Pehan |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
498 |
| 4. |
08779 |
dr. Zoran Ren |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
1.315 |
| 5. |
11115 |
dr. Samo Ulaga |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
221 |
| 6. |
06676 |
dr. Miran Ulbin |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
1999 - 2001 |
346 |
Organizacije (1)
Povzetek
Za trdnostno kontrolo zobniških dvojic je danes na voljo več postopkov, med katerimi se največ uporabljajo standardizirani postopki po DIN, ISO in AGMA standardih. Vsem tem postopkom je skupno to, da temeljijo na rezultatih eksperimentalnih preizkusov na referenčnih zobniških dvojicah in množici vplivnih parametrov, ki upoštevajo realne obratovalne razmere. Vendar pa so ti vplivni parametri v omenjenih postopkih še vedno dokaj nenatančno določeni in predmet nadaljnjih raziskav. Polega tega klasični postopki temeljijo na transformaciji tri-dimenzionalnega zobnika v ravninski problem.
Temeljni cilj predložene raziskave je razviti popolnoma nov postopek za trdnostno kontrolo zobniških dvojic, ki bo temeljil na 3-dimenzionalnih računalniških simulacijah s katerimi lahko mnogo natančneje simuliramo razmere, ki na dejanski zobniških dvojicah dejansko nastopajo. Nov model bo omogočal spremljanje obnašanja zobnikov od začetka obremenjevanja do pojava poškodbe in s tem mnogo natančnejšo napoved predvidene življenjske dobe. V ta namen bodo uporabljene obstoječe in novo razvite teorije lomne mehanike, s katerimi bo mogoče opisati nastanek in širjenje utrujenostnih razpok, ki se pojavijo v zobnem korenu ali na zobnem boku. Za dosego izbranega cilja bodo v novem modelu združena številna znanja, kot so strojni elementi, tehnologija gradiv, kontaktni problemi, tribologija, lomna mehanika, numerične metode in verjetnostna analiza.
