Mednarodni projekti
Moderna in sodobna tajvanska filozofija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
Tajvanska filozofija, ohranjanje tradicije, dialog z zahodno filozofijo, transkulturna filozofija, primerjalna filozofija
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51180 |
dr. Byoung Yoong Kang |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
216 |
| 2. |
53549 |
Maja Maria Kosec |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
23 |
| 3. |
39170 |
dr. Marko Ogrizek |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
23 |
| 4. |
13009 |
dr. Jana Rošker |
Kulturologija |
Vodja |
2018 - 2020 |
783 |
| 5. |
35805 |
dr. Tea Sernelj |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
89 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt je povezan z zelo nenavadnim poglavjem kitajske idejne zgodovine. Gre za projekt, ki raziskuje sodobno filozofijo, ki je bila izvorno napisana v kitajščini in večinoma obravnava kitajsko idejno tradicijo. In vendar ta filozofija ni nastala na kitajski celini, torej v nekakšnem domnevno logičnem »središču« kitajske kulture, temveč na njenem obrobju, na otočku Tajvan, na katerem še vedno vlada alternativna vlada dvostrankarskega sistema in na katerem je domala nespodobno govoriti o Komunistični stranki Kitajske. In ravno zaradi tega so se tajvanski filozofi in filozofinje v drugi polovici dvajsetega stoletja, torej potem, ko je na celini prevladal maoizem, lotili tematik, ki – za razliko od celinskih teoretikov – niso imele zveze niti z marksizmom niti s katero od številnih struj postmarksistične filozofije. Medtem ko so se teoretiki celinske Kitajske v glavnem ukvarjali z različnimi oblikami, vprašanji in inovativnimi možnostmi sinizacije marksizma, so se oni na otoku posvetili raziskovanju drugih oblik idejnih zasnov zahodne modernosti, predvsem tistih, ki so izšle iz Kanta ter nemške klasične filozofije. S pomočjo idej evropskega razsvetljenstva so želeli modernizirati tudi lastno tradicijo. Prav v tem je bil poseben pomen tajvanske filozofije druge polovice dvajsetega stoletja. Medtem ko je v teh petdesetih letih kitajska idejna tradicija (zlasti konfucijanstvo) na celini padla v nemilost in bila pogosto če že ne prepovedana, pa vsaj ostro kritizirana, so si tajvanski filozofi in filozofinje ves čas močno prizadevali za njeno ohranitev in razvoj.
Pomen za razvoj znanosti
Transkulturna in globalna perspektiva predlaganega projekta je v sodobnem času izjemno pomembna za razvoj vseh znanstvenih disciplin. To še posebej velja za humanistiko, saj se je le-ta v preteklosti razvijala fragmentirano in v okviru posamičnih, vzajemno izoliranih diskurzov, ki so pogosto nastajali v okviru partikularnih idejnih zgodovin in jezikov. Nova metodologija, ki je osrednji predmet projektnih raziskav, bo omočila transkulturno izmenjavo znanja in idej, ki je v današnjem globaliziranem svetu in v obdobju vseobsežnih kriz bolj relevantna kot kadarkoli poprej. Ker se osrednje krize in problemi današnjega časa kažejo na globalni ravni, je potrebna tudi globalizacija epistemologije in teorije znanosti, kajti tovrstne krize in probleme je možno reševati zgolj s pomočjo ozaveščene in posodobljene znanosti, ki upošteva vprašanja enakovrednosti in pravičnosti vseh kultur in ljudi, ter hkrati ustreza zahtevam sodobnega časa. Pri tem je pomembno, da se ta globalizacija znanstvenih diskurzov ne vzpostavlja na osnovi poenotenja, ki bi (tako kot doslej) izhajalo iz ekonomsko-politične prevlade tistih regij, ki so osnovale trenutne centre globalne moči in prevlade, temveč na temelju kulturne, jezikovne in aksiološke raznovrstnosti, ki omogoča transkulturne dialoge, s tem pa tudi konstruktivno izmenjavo specifičnih, kulturno pogojenih etičnih modelov ter sistemov praktične filozofije preko meja posamičnih geopolitičnih regij, idejnih tradicij, jezikov in kultur.
Rezultati raziskav bodo pomenili dragocen doprinos za formiranje vsebinskih sintez in za izdelavo novih, bolj diferenciranih in hkrati bolj izčrpnih mehanizmov evalvacije teoretskih modelov primerjalne filozofije in etike. Znanost, ki bo temeljila na teoretsko reflektiranih paradigmah transkulturnih izmenjav, kakršne se bodo oblikovale tudi skozi procese raziskovalnega dela predlaganega projekta, se bo lažje soočala z ekonomskimi in ekološkimi krizami ter s problemi oblikovanja demokratičnih strategij tehnološkega razvoja, kriterijev digitalizacije in drugih izzivov globaliziranega sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Za razvoj Slovenije so pomembne analize gradiva v vzhodnoazijskih jezikih in vključevanje partnerjev iz vzhodnoazijskih regij. To je omogočilo preseganje partikularnih nacionalnih perspektiv in ideologij. Za razvoj slovenske znanosti je pomemben tudi interdisciplinarni pristop, ki združuje različne stroke znotraj širšega polja azijskih študij, zlasti s področja vzhodnoazijskih idejnih paradigem in sistemov. Zaradi vseh teh razlogov je bil projekt nadvse produktiven tudi za razvoj temeljnih metodoloških konceptov sodobne transkulturne, pa tudi interdisciplinarne teorije, saj preko kontrastne analize različnih idejnih zgodovin ob poznavanju matičnih jezikov zagotavlja premostitev diskurzivnih ločnic, ki prevladujejo v tradicionalnih raziskavah humanističnih ved.
Avdiovizualni viri (4)
