Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020 (SENSOTRA)

Namen projekta je ustvariti novo razumevanje sprememb v odnosih med ljudmi in okoljem v treh evropskih mestih v določenem zgodovinskem obdobju, in sicer med 1950 in 2020. Z uvedbo nove transgeneracijske metodologije, etnografske »čutnobiografije«, bo projekt ponudil usmerjen pogled na kulturne transformacije čutnega. Raziskava omogoča, da preučujemo ljudi, ki so bili rojeni v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja, torej so svoja zgodnja leta preživeli brez digitalnih tehnologij. Ta trenutek je idealen tudi za preučevanje generacij, rojenih neposredno v digitalnem svetu, kjer je treba mladim in starejšim omogočiti, da ohranijo večplasten odnos s svojim okoljem. Trije raziskovalni sklopi projekta so: (1) transformacije v posredovanju čutnih izkušenj, (2) utelešeno spominjanje in čuti ter (3) čutne skupnosti. Te sklope bomo preučevali z raziskovalno strategijo, ki povezuje posameznike in skupine s širšimi družbenimi, kulturnimi in političnimi vprašanji v srednje velikih evropskih mestih: Brighton (Združeno kraljestvo), Ljubljana (Slovenija) in Turku (Finska). Časovno in prostorsko usmerjena etnografija omogoča preučevanje več načinov preteklega in sedanjega čutnega doživljanja. Projekt omogoča pomemben korak od prejšnjih metodologij k obsežnim, veččutnim, transgeneracijskim raziskavam.

Projekt SENSOTRA pomembno prispeva k razvoju znanosti, saj raziskuje specifičen trenutek v čutni zgodovini Evrope ter prvič v tako obsežnem etnografskem in primerjalnem okviru pojasni, kako so se med letoma 1950 in 2020 spreminjala čutna razmerja ljudi do okolja v treh srednje velikih evropskih mestih (Ljubljana, Brighton, Turku). Z razvojem transgeneracijske metodologije čutnobiografskih sprehodov povezuje čutne izkušnje, utelešeno spominjanje ter čutno skupnino. Projekt odpira pot za nadaljnje analitične pristope na področjih kulturnih študij, psihologije, humane geografije in okoljske antropologije. Hkrati mednarodna raziskovalna mreža in javno dostopni raziskovalni viri (npr. predstavitvena spletna stran “Sensotra Tour”) krepijo raziskovalno infrastrukturo, omogočajo nadaljnje primerjalne študije in spodbujajo nastanek novih interdisciplinarnih projektov.

Temeljno vprašanje raziskave je zadevalo razliko v doživljanju mestnih okolij pred in po razmahu digitalnih tehnologij, s pomočjo čutnih etnografskih metod pa so raziskovalci pokazali, da te vendarle ne predstavljajo izrazitega preloma. Poleg tega so v projektu razvili in utemeljili metodo čutnobiografskih sprehodov kot tehnike, ki omogoča sistematično in primerljivo pridobivanje uvidov v sodobne in pretekle načine življenja. Projekt je pripomogel k razvijanju sodobnih, transdisciplinarnih čutnih raziskav v Sloveniji in v širšem mednarodnem prostoru.