Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.09.00  Medicina  Psihiatrija   

Koda Veda Področje
B650  Biomedicinske vede  Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
mladostniki, samomorilno vedenje, prepoznavanje, ocenjevanje, obravnava
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  52970  Simona Borovnik    Tehnični sodelavec  2019 - 2020 
2.  54444  Monika Brdnik  Psihologija  Raziskovalec  2020 - 2021  18 
3.  32135  dr. Diego De Leo  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2018 - 2021  440 
4.  24388  dr. Maja Drobnič Radobuljac  Psihiatrija  Raziskovalec  2018 - 2021  175 
5.  53697  Vanja Gomboc  Psihologija  Raziskovalec  2019 - 2021  77 
6.  25683  dr. Hojka Gregorič Kumperščak  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  302 
7.  52466  Maja Jurjevčič  Psihologija  Raziskovalec  2019 - 2020 
8.  35727  Olga Kaliada    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
9.  26180  Dejan Kozel  Psihiatrija  Raziskovalec  2018  50 
10.  53208  Nina Krohne  Psihologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  70 
11.  53207  Meta Lavrič  Psihologija  Mladi raziskovalec  2019  79 
12.  34313  dr. Tina Podlogar  Psihiatrija  Raziskovalec  2018 - 2020  136 
13.  28757  dr. Vita Poštuvan  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2021  537 
14.  50467  Maja Rahne  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2020  12 
15.  52636  Sanja Roškar  Psihologija  Raziskovalec  2019 - 2020 
16.  52969  Andreja Vidmar Globovnik    Tehnični sodelavec  2019 - 2021 
17.  36480  dr. Nuša Zadravec Šedivy  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2020  101 
18.  05379  dr. Bojan Zalar  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  175 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.884 
2.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  23.094 
3.  1620  Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana  Ljubljana - Polje  1191004000  3.485 
Povzetek
Samomor je tretji najpogostejši vzrok smrti v obdobju mladostništva. Med leti 2000 in 2015 je v Sloveniji naredilo samomor 156 mladostnikov (111 fantov in 45 deklet) (NIJZ, 2017). Prav tako predstavljajo velik javno-zdravstveni problem tudi poskusi samomora med mladostniki. Mladostniki so ranljiva skupina tudi zaradi razvojnih značilnosti in srečevanja s stresnimi situacijami, ki jih težko obvladujejo, med dejavniki tveganja so omejena socialna podpora, slabše razvite socialne spretnosti, nizka samopodoba, težave pri izražanju in uravnavanju čustev ter reševanju konfliktov, itd. Projekt se osredotoča na razvoj učinkovitejših načinov prepoznavanja in ocenjevanja tveganja za samomor pri mladostnikih ter raziskovanje obravnave samomorilnih mladostnikov. Namen projekta je raziskati presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostnikov, ter s pomočjo prepoznavanja in aplikacije naučinkovitejših strategij in intervencij prispevati k izboljšanju duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanju samomorilnega vedenja med mladimi. Projekt vključuje štiri vsebinske sklope aktivnosti: (i) presejanje; (ii) klinično ocenjevanje, (iii) obravnava samomorilno ogroženih mladostnikov in (iv) oblikovanje strokovnih smernic in sistemskih priporočil. Presejanje bo potekalo na osnovnih in srednjih šolah, v obliki reševanja baterije vprašalnikov, s katerimi bomo znotraj splošne populacije mladostnikov identificirali tiste s povišanim tveganjem za samomorilno vedenje. V klinično ocenjevanje samomorilne ogroženosti bomo dalje vključili tiste mladostnike, ki bodo prepoznani kot samomorilno ogroženi na podlagi presejalne baterije ali bodo v kontakt s strokovnjaki za duševno zdravje v sodelujočih institucijah prišli na drugačen način. S temi mladostniki bomo izvedli individualen klinični intervju, v katerem bomo uporabili  kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod zbiranja informacij. V tretji del raziskave bomo vključili strokovnjake za duševno zdravje mladostnikov (npr. pedopsihiatri, klinični psihologi, psihoterapevti), od katerih bomo pridobili informacije o značilnostih njihove obravnave samomorilno ogroženih mladostnikov preko vprašalnikov in poglobljenih intervjujev. Podatki, zbrani v vseh treh delih študije skupaj, nam bodo služili za boljše razumevanje celotnega sistema prepoznave in obravnave mladostnikov ter identifikacije učinkovitih strategij pomoči. To nam bo dalje v pomoč pri oblikovanju strokovnih smernic in sistemskih priporočil v zadnjem vsebinskem delu. Skupen cilj raziskovanja posameznih področij je optimizacija sistema pomoči za samomorilno ogrožene mladostnike s končnim ciljem preprečevanja samomorilnega vedenja v tej ranljivi skupini populacije in zmanjšanja količnika samomora. Učinkovit način presejanja in zgodnjega prepoznavanja rizičnih posameznikov omogoča zgodnje nudenje pomoči, ki je lahko bolj (stroškovno) učinkovito od ukrepanja v kriznih situacijah. V primeru identifikacije samomorilne ogroženosti predstavlja ocenjevanje stopnje ogroženosti pomemben vir informacije pri odločanju glede načinov in metod dela z ogroženim posameznikom in tako ustreznost metod ocenjevanja pomembno prispeva k učinkoviti pomoči. Z namenom zagotavljanja najboljše možne pomoči pa je pomembno raziskati tudi sam proces obravnave, s poudarkom na doživljanju strokovnjakov za duševno zdravje mladostnikov, njihovih izkušnjah in težavah, ki jih doživljajo pri delu s samomorilno ogroženimi mladostniki. Raziskovalci imajo izkušnje z uspešno izvedbo podobnih projektov. Projekt bo izveden v sodelovanju Slovenskega centra za raziskovanje samomora, ki bo upravljal projekt in izvedel ključne dele presejanja mladostnikov, v ostalih fazah projekta pa bodo sodelovali še UKC Maribor in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana s svojimi enotami oz. oddelki, kjer nudijo klinično pomoč populaciji mladostnikov v stiski. Na ta način bodo organizacije poskrbele tudi za ustrezno možnost dolgoročne diseminacije spoznanj in optimizacij
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo vključena med dejavnosti Slovenskega centra za raziskovanje samomora, med katere spada projekt A (se) štekaš?!? - Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in primarne preventive samomorilnega vedenja za mladostnike; spletna stran za razumevanje samomorilnega vedenja Živ? Živ!; vsakoletna mednarodna konferenca o samomoru Triple i itd. Raziskava bo pripomogla k nadaljnji krepitvi namenske raziskovalne ekipe ter k trajnosti raziskovalnih dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. Načrtujemo razvoj novih sistematičnih postopkov presejanja, ocenjevanja in obravnave, ter v sodelovanju z drugimi inštitucijami (npr. osnovne in srednje šole, pedopsihiatrični oddelki) ustvarjanje sistema celostnih storitev in načinov uporabe resursov na področju duševnega zdravja za mladostnike. Rezultati bodo tako imeli posreden in neposreden vpliv na duševno zdravje posameznih skupin in celotne družbe, za kar si želimo, da bo prispevalo k zmanjšanju količnika samomora. Raziskava bo nudila priložnost za pridobivanje izvirnih rezultatov in spoznanj, ki bodo predstavljala pomemben doprinos na področju suicidologije v Sloveniji in na mednarodnem nivoju. Raziskovalni fokus bomo omejili na mladostnike, zlasti tiste, ki izkazujejo ogroženost za samomorilno vedenje, ter podrobneje preučili postopke, namenjene tej specifični populaciji, kar v preteklosti na tak način še ni bilo izvedeno. Uporabili bomo inovativno kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, kar je v suicidologiji redkost navkljub intenzivni potrebi po takih pristopih. Tako kompleksnega fenomena, kot je samomor, namreč ne moremo razumeti z eno samo paradigmo raziskovanja, uporaba integracije metod pa omogoča poglobljen vpogled v problematiko ter triangualcijo podatkov, ki pomembno prispeva k zanesljivosti in veljavnosti ugotovitev. Rezultati raziskave bodo služili kot izhodišče za razvoj strokovnih smernic in sistemskih priporočil za preprečevanje samomorilnega vedenja med mladimi in obravnavo samomorilno ogroženih mladostnikov, s posebno pozornostjo na tistih mladostnikih s kompleksno klinično sliko ter dolgotrajnimi psihiatričnimi motnjami. Gre za izviren in pomemben del projekta, saj predstavlja potencialno pomemben vpliv na ranljivo skupino mladostnikov in družbo kot celoto.
Pomen za razvoj Slovenije
The project will be incorporated into activities of Slovene Centre for Suicide Research, among which are the project Do you understand (yourself)?!? - Integrated approach of mental health promotion and primary prevention of suicidal behaviour for adolescents; website for understanding suicidal behaviour Živ? Živ! (Eng. Alive? Alive!); the yearly international conference on suicide Triple i, etc. The study will help to further mobilise dedicated research team and to provide a sustainability of research in the field of mental health and suicide prevention. We plan to develop new systematic screening, risk assessment and treatment procedures, and in cooperation with other institutions (e.g. elementary and high schools, pedopsychiatric departments) a system of integrated services and ways for adolescents to use the resources in the field of mental health. The results will thus have a direct and indirect impact on mental health of specific groups, as well as society and will hopefully contribute to lower suicide rate. The study will be an opportunity to gain original results and insights, which will be an important contribution in the field of suicidology in Slovenia and internationally. We will narrow the research focus to adolescents, especially those, who are at-risk for suicidal behaviour, and study the procedures for this specific population in detail, which was not done in this way prior to this study. We will use an innovative combination of qualitative and quantitative research methods, which is rare in suicidology despite the intense need for such approaches. A complex phenomenon, such as suicide, can not be understood with a single paradigm of research, and the use of mixed methods provides a deep insight into the problem and the triangulation of data, which significantly contributes to the reliability and validity of the findings. The originality of expected research outcomes will serve as the starting point for the development of professional guidelines and system recommendations for prevention of suicidal behaviour among adolescents and treatment of suicidal adolescents with complex clinical conditions and long-term psychiatric disorders. This is a very original and important part of the project, as it has a possible important impact on adolescents as a vulnerable group and the society as a whole.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno