Projekti / Programi
Segmentacija nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
segmentacija nestandardnega zaposlovanja, prekarno delo, zakonito/nezakonito delo, formalno/neformalno delo
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
V kontekstu splošnega trenda liberalizacije/fleksiblizacije režimov zaposlovanja se tradicionalni razcepi na primarne in sekundarne segmente znotraj internih in eksternih trgov dela (Loveridge in Mok, 1979) pospešeno spreminjajo. Območje nestandardnega zaposlovanja se naglo širi in notranje segmentira. Materialni položaj vključenih v sekundarne (interne in eksterne) trge dela, torej 'sekundarnih' standardno in ne-standardno zaposlenih, se tendenčno izenačuje, medsebojna konkurenca in interesni razcepi med temi skupinami delavcev pa se ohranjajo.
Predlog raziskovalnega projekta izhaja iz ugotovitev treh zaključenih raziskovalnih projektov (temeljni projekt Možnosti za desegmentacijo trga dela ter mednarodna projekta PRECARIR in PRECARIOUS). Temeljna ugotovitev teh raziskav je, da se je po krizi močan razcep na trgu delovne sile v Sloveniji poglobil. Delež zaposlenih za nedoločen čas v celotni zaposlenosti se je med letoma 2015 in 2016 sicer rahlo povečal (SURS, ADS), obenem pa se je, ob zniževanju brezposelnosti, povečal tudi skupni delež različnih oblik nestandardnega dela.
Ta temeljna ugotovitev je razkrila dva problema, ki odpirata nerešena vprašanja tako teorije segmentacije trga dela kakor tudi javnih politik. Kako razložiti, prvič, da se v Sloveniji že močno notranje segmentirano nestandardno zaposlovanje še poglablja. In, drugič, da se položaj nekaterih skupin standardno zaposlenih, toda slabo plačanih delavcev, tendenčno približuje položaju najbolj depriviranih nestandardnih delavcev.
Predmet naše raziskave je med-sektorska segmentacija nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji. Različne tipe nestandardnega dela bomo proučevali v štirih sektorjih: predelovalni industriji, trgovini, informacijski in komunikacijski ter znanstveni dejavnosti.
Glavni cilj raziskave je opis in pojasnitev med-sektorske segmentacije nestandardnega dela v Sloveniji. Raziskava se bo osredotočila, prvič, na analizo sektorskih značilnosti nestandardnega zaposlovanja in, drugič, na sektorsko pogojene kombinacije standardnega z različnimi oblikami nestandardnega zaposlovanja.
Znotraj nakazanega okvirja se bomo osredotočili na naslednja raziskovalna vprašanja:
i. Kakšen je obseg in kakšni so trendi (ne)standardnega zaposlovanja v različnih sektorjih v mednarodni (EU) in časovni primerjalni perspektivi?
ii. Kateri so skupni in kateri specifično sektorski dejavniki (ne)standardnega zaposlovanja v štirih sektorjih?
iii. Kateri so – glede na nadomestljivost delavcev na eni strani in institucionalno okolje na drugi – viri moči standardno in nestandardno zaposlenih delavcev?
iv. Kakšne so značilnosti interesnega (sindikalnega) organiziranja in institucionalnih mehanizmov, ki o(ne)mogočajo artikulacijo in uveljavljanje interesov (ne)standardnih delavcev? Kako (ne)zmožnost sindikalne organizacije nestandardno zaposlenih vpliva na organizacijske kapacitete standardno zaposlenih?
v. Kakšni so družbeno-ekonomski učinki standardnega/nestandardnega zaposlovanja v štirih sektorjih?
Raziskovalna skupina bo zastavljene cilje dosegla z naslednjimi raziskovalnimi prijemi:
1. Analiza kvantitativnih podatkov o (ne)standardnem zaposlovanju v štirih sektorjih v Sloveniji (medčasovna/longitudinalna primerjava in primerjalno z EU).
2. Kvalitativna raziskava: študije primerov (ne)standardnega zaposlovanja v organizacijah iz štirih sektorjev. Ta (terenski) del celotne raziskave bo zajel 8 organizacij (po dve v vsakem sektorju). Podatke bomo zbirali z izvedbo pol-strukturiranih poglobljenih intervjujev.
Pomen za razvoj znanosti
Problematika nestandardnega dela in poskusi reform s ciljem desegmentacije trga delovne sile so vse bolj pomemben predmet sociološkega proučevanja. Toda pregled literature pokaže, da se sodobne raziskave opirajo na deskriptivne pojme in pravno zasnovane kategorije, zato so njihove interpretacije ujete v dihotomijo, ki raziskovanje prekarnega dela zapre v njegovo nasprotje standardnim zaposlitvenim razmerjem (SZR). To je resna konceptualna ovira, ki otežuje (teoretsko in empirično) raziskovanje problematike destandardizacije dela, onemogoča ocene dejanskega obsega prekarnega dela in njegovo panožno distribucijo, ter naposled ovira tudi učinkovito pripravo ukrepov in politik za omejevanje prekarnega dela.
Projekt bo prispeval k razvoju stroke, s tem da bo:
Razvil in operacionaliziral nov konceptualni aparat, ki bo raziskovanje problematike prekarnosti pripeljal onkraj kategorij SZR centrizma in analiziral realno obstoječa delovna razmerja;
Identificiral sprejemljive (in celo privilegirane) nestandardne zaposlitve ter procese diferenciacij in segmentacij v območju prekarnega nestandardnega zaposlovanja;
Izdelal kvantitativno oceno obsega različnih oblik prekarnega dela v Sloveniji in njegove distribucije po panogah (po transverzalnih ločnicah formalna/neformalna in zakonita/nezakonita zaposlitev);
Zagotovil strokovno podlago za statistično spremljanje pojava prekarnega dela onkraj binarne opozicije med standardnimi in nestandardnimi zaposlitvami;
Analiziral vzroke za razraščanje prekarnega dela.
Socialni dialog je nujen za usklajevanje zahtev podjetij po fleksibilnosti s potrebami delavcev po večji varnosti (pristop fleksibilne varnosti) na vseh ravneh kolektivnega dogovarjanja (Ibsen in Mailand, 2011; Marginson in Galetto, 2016). Raziskovalni projekt bo obrnil tradicionalno perspektivo, skoz katero se navadno analizira potencial socialnega dialoga za regulacijo trga delovne sile, s tem da bo analiziral tudi učinke v nasprotni smeri, se pravi, vpliv destandardizacije zaposlovanja na zmožnosti socialnih partnerjev za socialni dialog na panožni in nacionalni ravni. Raziskovalni projekt bo tako:
Poglobil znanje o družbenih učinkih destandardizacije zaposlovanja in prekarizacije dela v različnih sektorjih gospodarstva;
Razširil proučevanje neposrednih posledic nestandardnega zaposlovanja na vplive, ki jih ima destandardizacija zaposlovanja na potencial socialnih partnerjev za regulacijo trga delovne sile;
Redefiniral smernice za ukrepe omejevanja prekarnega dela, ne da bi pri tem zaviral razvoj sprejemljivih (fleksibilnih) oblik nestandardnega zaposlovanja in ponudil orodja za njihovo evalvacijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Non-standard work and reforms aimed at preventing the segmentation of the labour force market are the issues of ever-increasing importance in social sciences. However, a review of literature has shown that contemporary research studies have been relying on descriptive notions and existing legal categories, so the resulting interpretations are dichotomous and research of precarious work is invariably set against its antipode, that is, standard employment relations (SER). This is a serious conceptual obstacle that exacerbates (theoretical and empirical) research on the de-standardization of work, prevents assessment of the real extent of precarious work and its distribution across sectors, and last but not least, hampers the preparation of efficient measures and policies targeted at restricting the precarious work.
Our study will contribute to the development of the social science in several ways.
It will develop and operationalize a new conceptual apparatus which will take the research of precarious work beyond the limits of SER-centrism, which will enable us to analyse actual employment relations.
It will identify the acceptable (and in some cases privileged) types of non-standard employment as well as differentiation and segmentation processes within the area of precarious non-standard employment relations;
It will make a quantitative assessment of various types of precarious work in Slovenia and its distribution across sectors (along the transversal dividing lines of formal/informal and lawful/unlawful employment).
It will ensure the scientific basis for the statistical monitoring of precarious work that will reach beyond the binary opposition standard/non-standard employment.
It will analyse the causes for the expansion of precarious work.
Social dialogue is necessary to achieve a compromise between companies' need for greater flexibility and workers' needs for greater protection (the flexible security approach) on all levels of collective negotiations (Ibsen and Mailand, 2011; Marginson and Galetto, 2016). Our research project will change the traditional perspective commonly used when assessing the potential of the social dialogue in the regulation of the labour market, because it will also analyse the counter effects, that is, the impact of employment de-standardization on the ability of social partners to conduct a social dialogue on the sectoral and national levels. The research project will therefore:
deepen the knowledge about the social effects of employment de-standardization and precarisation of work in various sectors of the economy;
extend the study of the immediate effects of non-standard employment to assess the impact of employment de-standardization on the potential of social partners to efficiently contribute to the regulation of the labour force market;
redefine the guidelines for measures to restrict precarious work while not obstructing the development of acceptable (flexible) types of non-standard employment, and provide the tools for their evaluation.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
