Projekti / Programi
Družbena sprejemljivost prostorskih učinkov v scenarijih rabe OVE
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
obnovljivi viri energije, družbena sprejemljivost, scenariji, kakovost krajine
Raziskovalci (14)
Organizacije (4)
Povzetek
Politični dokumenti na različnih ravneh in drastičnost predvidenih klimatskih sprememb kažejo na nujnost izboljšanja pridobivanja in rabe energije. Med raznimi ukrepi naslavljanja tega problema je med najbolj perspektivnimi poleg zmanjševanja rabe tudi večanje deleža pridobivanja energije iz obnovljivih virov (OVE). A kljub velikemu tehnološkemu napredku, politični podpori in ugodnim tržnim razmeram, se je za večjo oviro implementaciji rabe OVE izkazala družbena sprejemljivost. Javnost sicer v splošnem podpira rabo OVE, a se pri konkretnih projektih pogosto oblikuje izrazito nasprotovanje. Raziskave kažejo, da so glavni razlogi nasprotovanja povezani s spremembami in vplivi na krajino ter načinom delitve koristi in škod, ki ga, predvsem lokalna skupnost, najpogosteje dojema kot nepravičnega. Predlagani projekt naslavlja to problematiko z interdisciplinarnim, kontekstualiziranim pristopom na različnih ravneh. Izhajali bomo iz ciljev, ki sta si jih EU in Slovenija zadali na področju rabe OVE. Glede na njih bomo izdelali scenarije, ki bodo z različno kombinacijo tehnologij OVE izpolnjevali te cilje. Za scenarije bomo izdelali prostorske modele, ki bodo kazali kje v državi je izkoriščanje posameznega OVE najbolj smotrno. Za izbrana območja bomo izdelali tudi vizualizacije objektov OVE, ki bodo predstavljale prikaz prostorskih posledic implementacije. Na ta način bomo povezali splošne cilje, ki v javnosti uživajo visoko podporo, s konkretnimi posledicami, ki so pogost razlog nasprotovanja. Družbeno sprejemljivost scenarijev, prostorskih modelov in vizualizacij bomo nato preverili v anketi, ki bo izvedena na reprezentativnem vzorcu. Vanjo bomo vključili tudi razne oblike kompenzacij in lastniških shem objektov za rabo OVE, ki so se v tujini že izkazale za uspešen mehanizem zagotavljanja večje družbene sprejemljivosti. Rezultate ankete bomo uporabili za poglobljeno raziskovanje motivov za (ne)sprejemanje infrastrukture OVE z organizacijo fokusnih skupin. Z anketo in fokusnimi skupinami bomo razjasnili relativni pomen lokacijskih in ekonomskih dejavnikov na sprejemljivost OVE, obenem pa nam bodo razkrile tudi družbeno najbolj sprejemljiv scenarij izpolnjevanja nacionalnih ciljev pridobivanja energije iz OVE. Razkrit vrednostni sistem bo omogočil tudi izboljšavo prostorskih modelov. Ugotovitve bodo združene v priporočila za zagotavljanje večje družbene sprejemljivosti energetske infrastrukture, s posebnim poudarkom na vplivu kompenzacij in različnih lastniških oblik. Poleg tega bomo ugotovili, v kakšnih tipih krajine in katera tehnologija rabe OVE je za javnost najbolj sprejemljiva. Z opisanim pristopom bomo naslovili nekaj ključnih vprašanj, ki so še odprta v preučevanju družbenih vidikov energetske tranzicije. Predvsem bomo povezali sprejemljivost na različnih ravneh, preverili vpliv kompenzacij in lastništva ter povezali dojemanje nacionalnih ciljev in prostorskih posledic njihovega uresničevanja. S tem bomo v literaturi pogosto ločene vidike povezali v skupen okvir, kar bo poleg znanja, ključnega za razvoj slovenske energetike, pripomoglo tudi k umeščanju že izvedenih raziskav v medsebojno perspektivo.
Pomen za razvoj znanosti
Spremembe družbenih paradigem, kar energetska tranzicija gotovo je, zahtevajo celovite interdisciplinarne pristope, ki vključujejo tako naravoslovne kot družboslovne vede in raziskovanje na različnih nivojih. Prav s takim pristopom bo projekt naslovil nekaj odprtih vprašanj na področju večanja rabe obnovljivih virov energije:
(1) S povezovanjem sprejemljivosti nacionalnih ciljev in lokalnih (prostorskih) posledic, ki jih njihovo uresničevanje lahko povzroči, bo naslovljena dilema vrzeli med visoko splošno podporo rabi OVE in nasprotovanju njene implementacije.
(2) Z vključevanjem socio-ekonomskih spremenljivk v študijo sprejemljivosti bo pojasnjen odnos med prostorskimi posledicami in koristmi, ki jih razvoj OVE lahko prinese, kot so solastništvo lokalne skupnosti in posameznikov, rente, odškodnine, nižji stroški elektrike ipd. Na ta način bodo povezane teme, ki so se do zdaj večinoma raziskovale ločeno, čeprav so v praksi neločljive.
(3) Projekt bo nastavil tudi metodološki okvir, ki bo omogočal celovito raziskovanje družbene sprejemljivosti rabe OVE skozi različna merila (od splošne sprejemljivosti rabe OVE globalne populacije do sprejemljivosti konkretnih projektov v lokalnih skupnostih) in vključuje tako ekspertna znanja kot javnomnenjsko vrednotenje.
(4) Poleg tega bo za slovenski prostor pomemben rezultat predstavljala ugotovljena sprejemljivost posameznih tehnologij OVE, njihovih lokacij in različnih scenarijev implementacije, saj zaenkrat znanja o tem še nimamo. K odpiranju razprave o razvoju rabe energije in doseganju družbenega dogovora o umeščanju infrastrukture poziva tudi Energetski koncept Slovenije.
(5) Ugotovljen vpliv lastništva in kompenzacij na sprejemljivost rabe OVE bo nenazadnje nakazal na možne vzvode, ki bi jih lahko uporabili na državni ravni za hitrejše doseganje zastavljenih ciljev in snovanju novih ukrepov za spodbujanje rabe OVE.
Pomen za razvoj Slovenije
Changes of social paradigms, which energy transition is, require comprehensive interdisciplinary approaches, involving natural and social science and research on multiple levels. Using this kind of approach our project will address some of the open questions in the field of increasing renewable energy use.
(1) By linking acceptability of national RES targets and local (landscape) impacts caused by realizing them, we will address the so called behavioural gap between large general public support and local opposition to RES developments.
(2) Inclusion of socio-economic variables will also allow us to explain the relationship between the perceived landscape impacts and benefits that RES implementation can bring to local communities and individuals, such as co-ownership, rents, lower electricity bill etc. We will thus connect several issues that have this far been mostly studied separately, while in praxis they are inextricable.
(3) The project will create a methodological framework that will enable a comprehensive study of social acceptability of RES through various scales (from general acceptability of RES use by global population to acceptability of concrete projects by local communities) and include expert knowledge as well as public opinion.
(4) Besides the general scientific benefits, the project will importantly contribute to understanding of social acceptability of RES scenarios and their impacts in Slovenian context, as we do not yet have such knowledge. Development of public discussion and reaching a social agreement on infrastructure siting is also one of the aims of the Energy concept of Slovenia.
(5) The influence of ownership and compensation we might find, will also reveal possible mechanisms that could be used in national policies to secure greater social acceptability and quicken our progress towards fulfilling our energy and climate obligations, to which we have committed.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
