Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pesemski odsevi medkulturnega sobivanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
H400  Humanistične vede  Narodopisje 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
pesemsko izročilo, identifikacije, prevzete pesmi, dvojezičnost, glasbene prakse, etnični konflikti, večkulturnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08191  dr. Marjetka Golež Kaučič  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2022  477 
2.  04019  dr. Marija Klobčar  Etnologija  Vodja projekta/programa  2018 - 2022  399 
3.  26012  dr. Mojca Kovačič  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2022  289 
4.  50830  dr. Anja Moric  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  110 
5.  25649  dr. Marjeta Pisk  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2022  137 
6.  27582  mag. Anja Serec Hodžar    Tehnični sodelavec  2018 - 2022  66 
7.  19466  dr. Urša Šivic  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2022  394 
8.  33356  dr. Katarina Šrimpf Vendramin  Etnologija  Raziskovalec  2019 - 2022  88 
9.  50580  Teja Turk  Etnologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2022  27 
10.  29784  Peter Vendramin    Tehnični sodelavec  2018 - 2022  19 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Projekt Pesemski odsevi medkulturnega sobivanja preučuje pesmi in glasbo kot prostor jezikovnega in identitetnega srečevanja in si zastavlja vprašanje, na kakšne načine jezikovna izbira v historični perspektivi in v sodobnih glasbenih pojavih razkriva družbene, kulturne ali transkulturne identifikacije izvajalcev/glasbenikov.   Folkloristika je bila okviru prizadevanj kulturnega nacionalizma usmerjena v prepoznavanje tistega dela izročila, ki ga je bilo najlaže prikazati kot narodnorazločevalnega (Bohlman 2004, Leerssen2006). Pesemsko izročilo in pesemska ustvarjalnost sta bila mišljena kot temeljni dokazni material za narodovo kulturo, presečišča s kulturo drugih narodov pa so pomenila ogrožanje dokazovanja lastne narodne identitete. Konstrukcija etničnih stereotipov je namreč temeljila na homogenizaciji določene kulture in izločanju Drugih (Cohen G. 2003).   Dvojezične pesmi, označene tudi kot makaronske, ali pesmi, ki so prehajale od enega naroda k drugemu, so bile izrazito moteč element v konceptualizaciji kanona nacionalne kulture. V nabor slovenskih ljudskih pesmi so namreč s prevodi in ponarodevanjem prihajale pesmi iz nemške, italijanske, madžarske in hrvaške ustvarjalnosti. Nekatere dvojezične pesmi in pesmi, označene kot tuje, so se v zapisih kljub temu ohranile (vir: npr. arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta, pesmarice s konca 19. in z začetka 20. stoletja), vendar niso bile deležne obravnav, druge pa so se izgubile celo iz arhiva.   Projekt bo zato razkril pomemben del pesemske ustvarjalnosti in prezrte pesemske dediščine, hkrati pa bo z obravnavo konteksta opozoril na interkulturni in nadnacionalni pomen izročila. Poleg prepraševanja vloge folkloristike bo usmerjen v tista presečišča med slovensko pesemsko ustvarjalnostjo in pesemsko ustvarjalnostjo sosednjih narodov, ki jih je slovenska folkloristika v iskanju narodne prepoznavnosti v preteklosti obšla. Večjezičnost bo obravnavana kot kulturna diverziteta, ki v prepletanju jezikov znotraj ene pesmi prepoznava povezavo dveh identitet in ne nujno njuno izključevanje, torej kot enakovredno izmenjavo enega jezika z drugim.   Sodobni pojav dvojezičnosti opozarja na posebnosti sobivanja z narodi, na katere mejimo Slovenci, hkrati pa tudi na nov odnos do identitet oziroma na vlogo identifikacij. Preučevanje sodobnih procesov, ki v zasebnem in javnem prostoru razkrivajo glasbo kot identitetni in komunikacijski dejavnik, temelji na predpostavki, da glasba ni samo posredovalka etnične identitete, temveč je tudi pragmatični dejavnik, v vsakdanjem življenju pomemben za preživetje in integracijo v kulturne in družabne prostore (Hofman 2015) in se uporablja kot »transkulturni kapital« (Meinhof in Triandafylidou 2006), hkrati pa tudi kot razločevalni element.   Projektna skupina bo torej po eni strani kritično ovrednotila vlogo folkloristike v različnih obdobjih, v katerih so imela pesemska prepletanja s sosednjimi narodi različno vlogo (obdobje Avstro-Ogrske, čas ustanovitve skupne jugoslovanske države, čas socializma in obdobje po slovenski osamosvojitvi), ovrednotila bo vlogo folkloristike v obravnavah sestavljenih narodnih identitet in skušala razkriti (morebitni) metodološki nacionalizem (Wimmer, Glick Schiller 2002) v folkloristiki, z raziskovanjem sodobne dvojezičnosti v glasbenih praksah med Slovenci ob mejah pa bo razkrivala njen transkulturni pomen: projekt bo ugotavljal, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odločitev o izbiri jezika pri glasbeni prezentaciji.
Pomen za razvoj znanosti
Načrtovani projekt bo folkloristiko, ki se je po svoji definiciji povezovala s prezentacijami nacionalnega, dopolnil z možnostjo raziskovanja interetničnih odnosov preko dvojezičnosti v pesmih in glasbi in preko prehajanj pesemskega izročila iz enega jezikovnega okolja k drugemu. Večjezičnost bo obravnaval kot kulturno diverziteto, ki s pomočjo posamičnih pesmi razkriva povezovanje dveh ali več identitet ali pa njuno izključevanje, hkrati pa bo obravnavan tudi pogled na to dvojezičnost skozi čas, ki bo razkrival medkulturne stike in procese nacionalne identifikacije s pomočjo pesemskega izročila. S tem bo raziskal pomemben del pesemske ustvarjalnosti in prezrte pesemske dediščine, z obravnavo konteksta pa bo opozoril na medkulturni in interetnični pomen izročila. Za slovensko folkloristiko ima projekt dodatni pomen v tem, da bo ob redefiniranju vloge folkloristike razkril dediščino, ki jo pomenijo presečišča med slovensko pesemsko ustvarjalnostjo in pesemsko ustvarjalnostjo sosednjih narodov. V primerjavi z dosedanjimi obravnavami dvojezičnosti v pesemski ustvarjalnosti bo kompleksna raziskava pomenila novost v več pogledih: prepletanja v pesemski ustvarjalnosti bo prepoznavala kot izhodišče za interpretacijo medkulturnih stikov in interetničnih odnosov, hkrati pa tudi kot eno najbolj izrazitih konceptualizacij prostora in kot posebni izraz pripadnosti več identitetam. Predstavitev teh izsledkov javnosti bo problematizirala negativno konotacijo, ki je spremljala dvojezično ustvarjalnost ali prehajanje pesmi med jezikovnimi skupnostmi, s prevrednotenjem teh prepletanj v preteklosti in z raziskavami sodobnosti pa bo odpirala prostor za nujni družbeni dialog. Problemsko soočenje obravnave sestavljenih narodnih identitet in folkloristike tako ponuja izziv ne le v slovenski humanistiki, temveč tudi v mednarodnih raziskavah. Projekt bo nudil tudi pomembna etnomuzikološka spoznanja: kontekstualni okvir opazovanih glasbenih praks bo razkril, na kakšne načine glasba in jezik soodnosno delujeta in kakšen pomeni ima glasba za izražanje identitetnih ravni v večjezikovnih prostorih. Rezultati etnomuzikološke analize bodo prispevali k razumevanju pomena glasbe kot komunikacijskega kanala za rabo več jezikov znotraj enega družbenega prostora.
Pomen za razvoj Slovenije
The planned project will complement folkloristics, which by its definition is connected with the presentations of the national one, with the possibility of exploring interethnic relations through bilingualism in songs and music, and through the passage of songs from one linguistic environment to another. It will treat multilingualism as a cultural diversity, which, with the help of individual songs, reveals the connection of two or more identities or their exclusion, while it will also consider the view of this bilingualism over time that will reveal intercultural contacts and the processes of national identification with the help of songs tradition. With this, it will explore an important part of the song creativity and overlooked song tradition, and it will draw attention to the intercultural and interethnic significance of the tradition by addressing the context. For the Slovene folkloristics, the project has additional significance in the fact that while redefining the role of folklore, it will reveal the tradition, which is represented by the intersection between Slovene song creativity and the song creativity of neighbouring nations. Compared to the presentations of bilingualism in song creativity already carried out, complex research will be a novelty in several respects: the interweaving in song creativity will be recognized as a starting point for the interpretation of intercultural contacts and interethnic relations, as well as one of the most prominent conceptualizations of space and as a special expression of belonging to several identities. Presentation of these findings to the public will problematize a negative connotation that accompanied bilingual creativity or the passage of the song between linguistic communities, and at the same time, it will open the space for social dialogue by revalidating these interlacing in the past and by researching modernity. The confrontation between the research of composite national identities and folklore is thus a challenge not only in Slovenian humanities but also in international research. The project will also provide important ethnomusicological findings: the contextual framework of the observed music practices will reveal the ways in which music and language interact with each other, and what is the meaning of music to express identity levels in multilingual spaces. The results of the ethnomusicological analysis will contribute to understanding the importance of music as a communication channel for the use of multiple languages within one social space.      .
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno