Projekti / Programi
Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Sloveniji in svetu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
študentsko gibanje, modernizem, neoavantgarda, teorija in literatura, svet-sistem, 1968-1972
Raziskovalci (9)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21450 |
dr. Marijan Dović |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
602 |
| 2. |
00840 |
dr. Aleš Gabrič |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
864 |
| 3. |
30792 |
dr. Jernej Habjan |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
196 |
| 4. |
34595 |
dr. Andraž Jež |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
121 |
| 5. |
06442 |
dr. Marko Juvan |
Literarne vede |
Vodja |
2018 - 2022 |
739 |
| 6. |
01397 |
dr. Alenka Koron |
Humanistika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
257 |
| 7. |
54766 |
Lucija Mandić |
Literarne vede |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2022 |
36 |
| 8. |
32376 |
dr. Mojca Šorli |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
114 |
| 9. |
28250 |
dr. Andrejka Žejn |
Humanistika |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
94 |
Organizacije (2)
Povzetek
Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Sloveniji in svetu
Predlagani projekt v preučevanje globalnega študentsko-delavskega gibanja, ki je izbruhnilo maja 1968, posega s sistemsko analizo dveh doslej zanemarjenih, a ključnih vidikov – literarnega in pol-perifernega. Projekt bo analiziral, kako sta bili kritična teorija in poznomodernistična, neoavantgardna literatura povezani s protestništvom, ki se je zunaj okvirov institucionalizirane politike na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta 20. stoletja zavzemalo za družbeno-gospodarsko transformacijo tako kapitalističnega sveta-sistema kakor njegove socialistične alternative.
Neoavantgardna literatura in teorija sta prelomili tako z buržoazno kakor s socialistično različico institucije umetnosti, vključno z njunima kanoniziranima interpretacijama literature v etablirani humanistiki in šolskem aparatu. S tem sta literatura in teorija ne glede na medsebojna razhajanja (antihumanizem strukturalizma vs. posteksistencialistični individualizem literature) odpirali možnosti, kako utopično-transformativni impulz prenesti iz mišljenja v politično delovanje, iz konceptov in estetskih občutenj pa v vsakdanje življenje. Projekt bo primerjal dogajanja v kapitalističnem Parizu, centru modernega svetovnega literarnega sistema in globalnem izvozniku teorije, in socialistično Ljubljano – literarno polperiferijo, v kateri pa se sta se v sinhroniji s Francijo porajali teorija, ki je pozneje doživela svetovno priznanje (t. i. ljubljanska lacanovska šola), in literarno-umetniška neoavantgarda, ki je skupaj z drugimi prispevki iz svetovnih periferij in polperiferij revitalizirala imunizirani modernizem zahodnega jedra (npr. t. i. ludizem in konceptualizem skupine OHO).
Predlagani projekt izhaja iz hipoteze, da se je kritika, ki so jo v ZDA ter Zahodni in Vzhodni Evropi izrekala ali navdihnila študentska gibanja, v Sloveniji (kot republiki neuvrščene in samoupravno socialistične Jugoslavije) izrazito premestila s političnega polja na polje kulture in literature. Ko se z zlomom študentsko-delavskega gibanja izteče zadnja faza modernizma, sta v jedru sveta-sistema sledila postmodernizem v estetiki in neokonservativizem v politiki. V Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah pa zadnji sezoni modernizma sledijo družbenoekonomska in kulturna kriza samoupravnega eksperimenta, krvav razpad federacije in nastanek neodvisnih držav naslednic. Projekt bo odgovoril na vprašanje, kako je leto 1968, ki mu je transformacija sveta dozdevno spodletela, privedlo do leta 1989, ki pa je svet transformiralo tako, da je razglasilo konec utopije, ki je navdihovala leto 1968. V ta namen bo projekt sestavil in z najnovejšimi pristopi digitalne humanistike analiziral arhiv slovenske literarne in teoretske produkcije obravnavanega obdobja. Pri tem bodo v ospredju vprašanja transformacij v štirih različnih, a tesno povezanih družbenih sferah: v državnem in literarnem jeziku, v razmerju med literaturo in vizualnimi umetnostmi, v generacijski strukturi javne sfere in v patriarhalnih strukturah povojne družbe.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo posegel v preučevanje maja 68 (ki se bo ob petdesetletnici gotovo okrepilo) z vpeljavo dveh ključnih razsežnosti – literarne in pol-periferne. S tem se odpira možnost za kompleksnejšo razlago, ki presega sedanje stanje raziskav, osredotočenih na metropole in jedra svetovnega sistema (Pariz, New York, Berlin) ter na periferijo pod sovjetskim vplivom (Praga, Varšava).
Onkraj predmetnega področja maja 68 projekt omogoča pomembne prispevke k porajajočim se kritičnim študijem Jugoslavije, saj so se ti posvečali bolj prevratu leta 1989 kakor pa maju 68, bolj jugonostalgiji po 1989 kakor modernistični kulturi pred 1989 oziroma bolj ekonomskim kakor kulturnim razsežnostim samoupravljanja.
Rezultati projekta bodo izvirno prispevali k preučevanju doslej premalo raziskane vloge literature in teorije šestdesetih let 20. stoletja v študentskih gibanjih. Osvetlili bodo tudi specifike modernizma v obdobju hladnovojne odjuge in globalnih antisistemskih gibanj ter variantnost tega modernizma na črti center–periferija. Prvič bo celostno evidentirano in analizirano slovensko gradivo, ki bo osvetlilo povezanost radikalne teorije in literature z antisistemskim gibanjem v družbi, katere položaj na periferiji svetovnega literarnega sistema je bil geopolitično specifičen. Ti izsledki bodo ključni ne le za slovensko literarno zgodovino, ki se šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja še ni celostno lotila, pač pa tudi za jugoslavistiko ter primerjalno književnost srednje in jugovzhodne Evrope. Komparativistika tega območja je maj 68 prepoznala kot eno zgodovinskih vozlišč (prim. Neubauer in Cornis-Pope), za njim pa tudi leto 1989, ki ga predložena raziskava dediščine študentskih gibanj prav tako zajema.
Pomen za razvoj Slovenije
The project will be able to intervene in the scholarship on May ’68 (which is expected to gain new strength with the 50th anniversary) by adding to it two crucial dimensions: the literary and the semi-peripheral. This has the potential to sophisticate the state of the art and its focus on the geopolitics of the metropoles in the core of the world-system (Paris, New York, Berlin) and in the Soviet-influenced periphery (Prague, Warsaw).
Outside the scholarship on May ’68, the project has the potential to contribute significantly to emerging critical studies of Yugoslavia, where the focus has been on the revolution of 1989 rather than on May ’68, on post-1989 Yugo-nostalgia rather than on pre-1989 modernist culture, and on economic rather than cultural dimensions of self-management.
The project’s results will contribute to the study of the widely underresearched role of literature and critical theory in the social movements of the 1960s. They will shed new light on modernism in the period of Cold-War détente and global antisystemic movements along the core–periphery axis. For the first time, Slovenian material will be systematically collected and analyzed, thus enabling an understanding of the relation between theory and literature in a geopolitically specific society in the periphery of the literary world-system. These findings will be key not only to Slovenian literary studies, which has yet to systematically analyze the 1960 and 70s, but also to Yugoslav studies and comparative studies of East-Central Europe. Comparative studies have already recognized May ’68 as a historical juncture (Neubauer & Cornis-Pope), as they have 1989, which the proposed project takes into consideration as well.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
