Projekti / Programi
Misliti folkloro: folkloristične, etnološke in računske perspektive in pristopi k narečju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H400 |
Humanistične vede |
Narodopisje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
narečje, nadnarečnost, folklora, informant, semantika, računska analiza, glasbeno zvočno rudarjenje (MIR)
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
30062 |
dr. Ciril Bohak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
180 |
| 2. |
08191 |
dr. Marjetka Golež Kaučič |
Etnologija |
Vodja |
2018 - 2022 |
500 |
| 3. |
16131 |
dr. Alenka Kavčič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
138 |
| 4. |
04019 |
dr. Marija Klobčar |
Etnologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
426 |
| 5. |
15677 |
dr. Matija Marolt |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
393 |
| 6. |
50830 |
dr. Anja Moric |
Etnologija |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
135 |
| 7. |
35071 |
dr. Matevž Pesek |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
144 |
| 8. |
23347 |
dr. Gregor Strle |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
67 |
| 9. |
19466 |
dr. Urša Šivic |
Etnologija |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
412 |
| 10. |
29784 |
Peter Vendramin |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2022 |
22 |
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt obravnava pojmovanje narečja z vidika folklorističnih in etnoloških, semantičnih, in tehnoloških raziskav. Raziskave se osredotočajo na prehajanje med tremi tipi in nivoji jezikovnih kodov – narečjem, knjižnim jezikom, in nadnarečnostjo kot vmesnim nivojem. Vključuje temeljne koncepte konstruiranja lokalne identitete, ki so nedvomno povezani z vnosom narečnih izrazov v pesem, medtem ko so konstrukcije nacionalne identitete in samorefleksija povezane s strukturo jezikovnega izražanja v pesmi, ki se oddaljuje od čistega narečja in približuje knjižnemu kodu. Ta dvojnost je izrazita ob menjavanju govora nosilca iz posamezne narečne skupine in preskoka v petje, kjer se narečnost izgublja. Pri obeh vidimo izražanje kolektivne identitete in ohranjanja kolektivnega spomina (Halbwachs 2001).
Folkloristične in etnološke raziskave obravnavajo narečje kot tekstološki problem, ki je povezan s teksturo (melodijo) besedila, in na katerega vplivajo interpretacija nosilca ter lokalni in širši socialni in kulturni kontekst. Hkrati tematizirajo izbiro jezikovne zvrsti glede na družbeno situacijo, v katero vstopa nosilec folklore. Skupinska zavest o lokalnem izhaja iz identifikacije z lokalnim prek narečja (pogovor, spomini, razmišljanja), medtem ko skupinska zavest o nacionalnem izhaja iz identifikacije z nacionalnim prek nadnarečja (petje pesmi).
Raziskave se bodo nadalje ukvarjale s semantičnim problemom, ki izhaja tudi iz prestopanja med jezikovnimi kodi. Ker je posamezen kod izpostavljen specifični semantiki, prehajanje med kodi neizogibno vzpostavlja semantični problem. Na sidranje koda v konceptualno strukturo nosilca in širšo semantično strukturo, ki jo določa kolektivna uporaba koda v (lokalnem) okolju, pri prehanju med kodi vplivajo spremembe nosilca, pomena, kot tudi (situacijskega, socialnega, kulturnega) konteksta.
V okviru tehnoloških raziskav se bomo osredotočili na razvoj novih metod za analizo zvočnih posnetkov in pridobivanje informacij iz glasbe, s ciljem avtomatizacije iskanja besed v različnih narečnih oblikah iz terenskih posnetkov in hkrati kvantifikacijo fonetičnih razlik med njihovo izgovorjavo. Razvili bomo nove pristope, ki bodo upoštevali specifike izbranih gradiv, še posebej uporabo narečja, kjer lahko transkripcije precej odstopajo od samega izgovora. Sledili bomo dvema ciljema: poravnavi besedil z zvočnimi posnetki, ki bo omogočila iskanj besed v velikih zbirkah posnetkov in s tem olajšala analize predvidene v projektu. Hkrati bo poravnava postala osnova za razvoj algoritmov za oceno fonetičnih parametrov izgovora posameznih fonemov (gibanje osnovne frekvence, položaj formantov, dolžina samoglasnikov itn.), kar bo omogočilo kvantifikacijo razlik med narečjem in nadnarečjem v govoru in petju.
Raziskave so izvirne zato, ker v slovenskem prostoru prvič preučujejo povezavo med narečnostjo in nadnarečnostjo ter vsebino folklornega teksta ali dogodka. Na ta način osvetljujejo tudi pomen narečja za identiteto posameznika in skupnosti, ki je lokalna in nacionalna. Hkrati ugotavljajo spontano in zavestno uporabo narečja ali nadnarečja glede na družbeno situacijo. Tudi v tehnološkem smislu so raziskave izvirne, saj bodo v okviru projekta razviti novi pristopi k poravnavi besedil in zvočnih posnetkov, kar bo omogočilo širšo in bolj podrobno analizo narečnosti in nadnarečnosti. Povezava tekstualnih, kontekstualnih in semantičnih vidikov ter uporaba tehnologij za analizo velike količine posnetkov bi lahko bila temelj za razvoj folkloristike, ki se ukvarja z raziskavo besedila v kontekstu.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo raziskal jezikovne kode, semantične pomene, kulturno obzorje nosilcev in predstavil pomen uporabe narečja kot komunikacijskega orodja, ki je pripeto na geografski in kulturni prostor posameznega nosilca. Rezultati projekta so relevantni, saj bodo na novih temeljih prikazali izrazito dvojnost uporabe narečja glede na družbeno situacijo, hkrati pa povezanost in vpliv narečja ali nadnarečja na vsebino pesmi. Rezultati raziskav bodo predstavili vidike raziskave narečnosti in nadnarečnosti, ki so bili doslej prezrti, še posebno vprašanje izbire posameznega koda s strani posameznega nosilca ter poudarile pomen mikrojezika kot pomembnega za individualno in kolektivno identiteto nosilca.
Nadalje bomo s pomočjo tehnološko podprtih raziskav lahko detektirali različno zvočnost narečnih besed v primerjavi z nadnarečnimi in ugotavljali vlogo melodije. Ti rezultati bodo potencialno uporabni tudi v lingvistiki, sociolingvistiki, dialektologiji, etnologiji, antropologiji, ter za nadaljnje folkloristične raziskave (tekstološke in kontekstualne). Poleg tega bodo v projektu razvite inovativne IKT podprte raziskovalne metode lahko znatno prispevale k ohranjanju slovenskih narečij.
Poleg predlaganega področja raziskav, bodo računalniška orodja razvita v projektu vplivala tudi na razvoj metod za razpoznavanje slovenskega govora, saj bodo ponudila avtomatiziran način poravnave zvočnih posnetkov z besedilom na nivoju fonemov in s tem omogočile razvoj velikih korpusov, potrebnih za učenje novih modelov razpoznavanja govora.
Pomen za razvoj Slovenije
The project will investigate the linguistic code, semantic meanings, cultural horizons of bearers, and present the importance of understanding the dialects as a communication tool, attached to the geographical and cultural space of each bearer. Project results are relevant, as they aim to set new foundations by pronouncing the dual use of the dialect depending on the social situation, while investigating coherence and impact of the dialect or supra-dialect on the contents of the song.
Furthermore, by conducting technology-based research we can detect the differences in sonority of dialectal words compared to a supra-dialectal, and identify the role of melody. These results will also be of potential use in linguistics, dialectology, ethnology, anthropology and folkloristics, contributing new knowledge to these domains. Furthermore, the project will develop innovative ICT-supported research methods and significantly contribute to the preservation of Slovenian dialects.
Next to the proposed area of research, the computational tools developed in the project will have further implications for the development of automatic speech recognition tools for the Slovenian language, as they will offer an automated way of aligning audio with transcriptions, thus making way for the development of large corpora needed for training novel speech recognition models.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
