Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, materialna kultura, zgodovina zbirateljstva, globalna izmenjava, muzejska taksonomija, evropska periferija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  52591  dr. Tina Berdajs  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2019 - 2022  21 
2.  04017  mag. Ralf Čeplak Mencin  Etnologija  Raziskovalec  2018 - 2022  332 
3.  53387  Mina Grčar  Kulturologija  Raziskovalec  2019 - 2022  21 
4.  38070  dr. Klara Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2018 - 2022  108 
5.  51180  dr. Byoung Yoong Kang  Literarne vede  Raziskovalec  2018  216 
6.  24430  dr. Helena Motoh  Filozofija  Raziskovalec  2018 - 2022  179 
7.  35805  dr. Tea Sernelj  Kulturologija  Raziskovalec  2018  89 
8.  20753  dr. Chikako Shigemori Bučar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2022  230 
9.  50906  Barbara Trnovec  Antropologija  Raziskovalec  2018 - 2022  141 
10.  24509  dr. Nataša Vampelj Suhadolnik  Humanistika  Vodja  2018 - 2022  257 
11.  24438  dr. Maja Veselič  Antropologija  Raziskovalec  2018 - 2022  132 
12.  25583  dr. Nataša Visočnik Gerželj  Antropologija  Raziskovalec  2018 - 2022  173 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.937 
2.  0622  Slovenski etnografski muzej  Ljubljana  5052653000  3.691 
3.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.868 
Povzetek
Projekt bo prvič celostno in sistematično obravnaval šest zbirk vzhodnoazijskega porekla, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih (Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Pomorski muzej Sergeja Mašera). Kljub temu da so posamezni predmeti v preteklih letih že postali predmet raziskovanja in so v določeni meri raziskani, pa celostna obravnava ter bolj natančne študije posameznih predmetov in zbirk še niso bili sistematično izvedene. Predmeti z nekaj manjšimi izjemami so večinoma hranjeni v depojih, kjer se zaradi pomanjkanja specifičnega znanja in s tem večkrat nenamerno neprimerne obravnave že kažejo posamezni znaki poškodb, poleg tega pa se je tudi identifikacija in s tem kategorizacija v določenih primerih pokazala za napačno. Predlagani projekt znotraj svojega področja tako pokriva vsebine, ki do sedaj v Sloveniji še niso bile obdelane. Sedaj je prvič na voljo tudi ekipa visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki bo lahko v sodelovanju z muzeji in kustosi opravila kvalitetno in vrhunsko raziskovalno delo. Projekt je zasnovan kot odgovor na izziv lociranja zgodovine zbiranja vzhodnoazijskih predmetov in njihovih kulturnih konotacij v globalen kontekst, pri čemer izhaja iz paradoksne predpostavke o povezavi oz. nepovezavi med materialnostjo in kulturno konotacijo. Projekt bo skozi obravnavo vzhodnoazijskih zbirk in ostalega gradiva, ki se nahaja v slovenskih muzejih raziskal in rekonstruiral medkulturne stike med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom. Pri tem bo kritično prevrednotil kulturno pogojenost t.i. vzhodnoazijskih predmetov v globalni zgodovini zbirateljstva ter relevantno prispeval k prevrednotenju obstoječih muzejskih taksonomij. S tem bo posredno vplival tudi na drugačno dojemanje binarnih odnosov vzhoda in zahoda, še posebej v odnosu do evrocentričnih okvirjev in kolonialnih kategorij zbirateljskih praks ter prikazal izmenjavo predmetov v večplastni časovni in prostorski konotaciji. Poleg tega pa bo raziskava posredno osvetlila tudi specifični položaj slovenskega prostora v zgodovini evro-azijskih zbirateljskih povezav. Iz zgodovine nastajanja zbirk, kuriozitetnih, popotniških, misijonarskih, protokolarnih in drugih, namreč lahko razberemo tudi periferni značaj slovenskega prostora glede na centre predkolonialnih, kolonialnih in postkolonialnih razmerij moči. V kontekstu interpretacij Foucaultove oz. Saidove linije bi takšen poseben položaj lahko pomenil tudi, da produkcija vednosti orientalističnega tipa nastaja v kompleksnejših pogojih in zato dobiva drugačne značilnosti, kar bomo poskušali na teoretski ravni raziskati s preučevanjem zgodovine reprezentacij Vzhodne Azije v slovenskih zbirkah.   Potrebno je poudariti, da se bo raziskava prvič v celoti usmerila na specifike slovenskega kulturnega in družbeno-političnega okolja in tako odprla nove raziskovalne možnosti v dosedaj zanemarjeni obravnavi odnosa nekdanjih evropskih imperialnih periferij do vzhodnoazijske dediščine in s tem prevrednotila evrocentrične okvirje in kolonialne kategorije zbirateljskih praks. V sklopu projekta bodo temeljite študije zbirk vzhodnoazijskega porekla iz slovenskih muzejev izhajale tudi iz uveljavljenih teorij o interpretativni naravi predmetov, ki se vzpostavi v vzajemnem in soodvisnem odnosu z ljudmi. Pri tem bodo nedvomno zapolnile vrzeli v globalni zgodovini evropskega zbirateljstva, kar bo nadalje nedvomno prispevalo k prevrednotenju uveljavljenih in prevladujočih tendenc v evropski zgodovini zbirateljstva »vzhodnoazijskih predmetov«.   Obdelavo tovrstnega gradiva po skoraj sto letih zgolj hranjenja v depojih je tako nujno potrebno umestiti v nacionalne okvire varstva kulturne dediščine. S tem bi vidno prispevali k varstvu kulturne dediščine ter k vzpostavitvi osnovnih temeljev za vse nadaljnje oblike hranjenja ter konserviranja in restavriranja. V nasprotnem primeru bo ta dediščina še naprej živela zgolj speče življenje v depojih, kjer se jim bo življenjska doba občutno zmanjšala
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo prvič v celoti sistematično analiziral in obdelal predmete vzhodnoazijskega porekla, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih. Projekt s tem neposredno odgovarja na potrebe varstva kulturne dediščine in potrebe povezovanja ljudi s pomočjo širše svetovne in nacionalne dediščine. Večina predmetov v muzejih bolj ali manj živi speče življenje, saj so zgolj hranjeni v depojih. Pri dosedanjem pregledu se je pokazalo, da se zaradi pomanjkanja specifičnega znanja in s tem večkrat nenamerno neprimerne obravnave že kažejo posamezni znaki poškodb. Obdelavo tovrstnega gradiva po skoraj sto letih zgolj hranjenja v depojih je tako nujno potrebno umestiti v nacionalne okvire varstva kulturne dediščine. S tem bi ne le vidno prispevali k varstvu kulturne dediščine, temveč tudi k vzpostavitvi osnovnih temeljev za vse nadaljnje oblike hranjenja ter konserviranja in restavriranja. Hkrati bi s tem vzpostavili tudi osnovne pogoje za postavitev različnih razstav, ki bi tovrstno gradivo prvič predstavile tako slovenski kot širši mednarodni javnosti. V nasprotnem primeru bo ta dediščina še naprej živela zgolj speče življenje v depojih, kjer se jim bo življenjska doba občutno zmanjšala. Rezultati bodo relevantni tudi za mednarodno raziskovalno in akademsko skupnost, saj bodo prvič celostno obravnavali dojemanje vzhodnoazijske kulturne dediščine v delih evropskega prostora, ki so bili bolj obrobni v različnih izmenjavah med Evropo in Vzhodno Azijo, ter s tem odprli vprašanja različnih konceptualizacij varstva lastne kulturne in nacionalne dediščine s strani centrov in periferij. S tem bodo postavljeni tudi teoretični temelji za vse nadaljnje raziskave in obdelave preostalih zbirk in razvoja novih raziskovalnih smeri tako v Sloveniji kot v tujih raziskovalnih skupnosti, zlasti tistih, kjer se prav tako začenjajo ukvarjati z analizo podobnih zbirk (Švica, Avstrija, Madžarska, Belgija, Škotska). Hkrati bodo raziskave v okviru prijavljenega projekta vzpostavile tudi teoretične in metodološke temelje za ovrednotenje predmetov/umetniških del na Slovenskem, ki so nastali po navdihu teh muzealij kot chinoiseiri-je. Z rezultati projekta tako želimo spodbuditi nadaljnje teoretične in aplikativne raziskave kulturne pogojenosti interpretacije, vrednotenja in varovanja zgodovinskih/muzejskih predmetov vzhodnoazijskega porekla, njihove vpetosti v nacionalne okvirje in globljih povezav med njihovo produkcijo, izvorom, namenom in kasneje prenosom v tuje okolje. Hkrati bomo osvetlili materialne in kulturne izmenjave med Slovenijo in Vzhodno Azijo ter prispevali h poglobljenemu razumevanju kulturnih, filozofskih, družbenih in idejnih vrednot in s tem k preseganju stereotipnih podob in sprejemanju različnih kulturnih vrednot v slovenskem ter tudi v širšem evropskem okvirju. S primerno obdelavo in analizo predmetov bo tako skupina vrhunskih strokovnjakov za Vzhodno Azijo vidno prispevala k razvoju znanosti, poglobljenemu razumevanje in hranjenju tovrstne kulture dediščine.
Pomen za razvoj Slovenije
The project will for the first time explore and make a comprehensive study of the art objects from East Asia that are stored in various Slovenian museums. The project thus responds directly to the requirements of cultural heritage protection, as well as that of connecting people through a broader global and national heritage. Majority of the art objects live a dormant life in the museum depositories. The previous examination showed that some signs of deterioration and damage are already evident due to the lack of specific knowledge and thus of improper storage and treatment. After one hundred years of keeping East Asia-related items in museum depositories, it is therefore essential to place the processing of these items within the national framework for the protection of cultural heritage. This would not only contribute to the protection of cultural heritage, but also create the basic foundation for further forms of conservation and restoration. At the same time, this would create the basic conditions for the mounting of various exhibitions. If not, this heritage will continue to dwell in depositories and live dormant lives, where its life-span will surely shorten significantly. The project will also be of great significance for the international academic community, as it represents the first comprehensive examination of the understanding of the East Asian cultural heritage in those regions of Europe that were relatively marginal with respect to the exchanges between Europe and East Asia, opening up the question of differing conceptualizations of cultural and national heritage and its protection by centers and peripheries. The new theoretical foundations and research templates will be applied in any future studies of other collections and will advance the development of new research directions in Slovenia and abroad, especially in those research communities which are likewise beginning to analyse similar collections (e.g. in Switzerland, Austria, Hungary, Belgium, Scotland). At the same time, the research work will form theoretical and methodological foundations for the evaluation of objects / works of art in Slovenia, inspired by these museum art objects as chinoiserie. With its findings, the project aims to encourage further theoretical and applied research into the cultural conditioning of the interpretation, evaluation and protection of historical/museum objects of East Asian provenance, their embeddedness in national frameworks and the profound interconnections between their production, origin, purpose and later transmission to a foreign environment. The project will also shed light onto material and cultural exchanges between Slovenia and East Asia, and further contribute to a deeper understanding of cultural, philosophical, social, and ideational values. It will thus encourage the overcoming of stereotypes and the acceptance of diverse cultural values not only in Slovenia, but also in Europe and beyond.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno