Projekti / Programi
Metodologija za nadzor trajnostne rabe turističnih jam z avtomatskimi meritvami - zgledni primer - Postojnska jama
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T000 |
Tehnološke vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
geografija krasa, mikroklima, CO2, avtomatski merilni sistemi, smernice za trajnostno turistično rabo jame, vpliv turizma, vreme, klimatske spremembe
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Po pokrajini Kras v Sloveniji so poimenovani naravni kraški pojavi. Pred več kot 150 leti se je pri nas začelo razvijati »krasoslovje«, ki z različnih vidikov raziskuje in umerja zaščito tovrstne pokrajine.
Prelestna lepota kraških jam, tudi slovenske Postojnske jame, je prvovrstna turistična atrakcija.
Kraški jamski turizem po svetu doživlja pravi razcvet in postaja pomembna gospodarska dejavnost. To pa pomeni potencialno nevarnost za nepovratno uničevanje kraških jam, kar se je v preteklosti že dogodilo.
Naravno prezračevanje je ključni mehanizem, ki iz jamske atmosfere »odnaša« vplive turistov, tako CO2 kot vnešeno energijo. Za podrobno in kvantificirano razumevanje zračnih tokov v izjemno kompleksni jamski geometriji votlin in jaškov pa rabimo mnogo več sistemskega znanja in namenskih meritev kot je to vsebovano v dosedanjih parcialnih nepovezanih rešitvah. Na osnovi mehanizmov prezračevanja bomo podali celovit odgovor, tako teoretičen, kot praktično merljiv, kako z »Avtomatskim klimatološkim merilnim jamskim ekspertnim sistemom« nadzorovati turistično rabo kraške jame, da raba ne postane prekomerna. Ključni prispevek na svetovnem nivoju bo na osnovi avtomatskih meritev jamske mikro klime postavljena metodologija za določitev nosilne kapacitete in nadzor trajnostne rabe turistične kraške jame.
Vsi zaključki glede nosilne kapacitete turistične jame bodo temeljili na avtomatsko izmerjenih podatkih o mikroklimi v jami in bodo tako lahko neodvisno preverljivi in ne zgolj subjektivna ocena.
Novost bo uvedba avtomatskih meritev CO2 v vlogi neposrednega sledila uspešnega prezračevanja ali nasprotno prekomerne rabe turistične jame. Ključna naša nova hipoteza je, da je nosilna kapaciteta DINAMIČNA FUNKCIJA mikroklimatoloških parametrov jame. Kot taka je tudi neodvisno preverljiva z ustreznimi namenskimi meritvami jamske mikroklime.
Gledano širše, izven nadzora prekomerne turistične rabe jame, bomo v projektu razvili metodologijo za identifikacijo jamske mikro-klime na osnovi avtomatskih meritev. Za krasoslovno znanost bomo na svetovnem nivoju uvedli naslednje celovito zaokrožene novosti:
- kriterije za mikro, mezo in makro umestitev ter reprezentativnost posameznih merilnih mest,
- smernice za periodično kalibracijo senzorjev in elektronskih vmesnikov v kraških jamah,
- smernice za avtomatsko kontrolo kvalitete podatkov za jamske avtomatske merilne sisteme kar bo izjemna novost v krasoslovju na svetovnem nivoju, večina krasoslovnih klimatoloških meritev se s tem pomembnim segmentom delovanja sploh ne ukvarja,
- metodologijo za obdelavo mikroklimatoloških izmerjenih podatkov, kar bo obsegalo napotke za ustrezno frekvenco vzorčenja na ravni senzorjev, ter napotke za vsebino podatkovnih baz in statistične obdelave na daljših časovnih enotah.
- metode za hitro razbiranje sprememb v mikroklimi,
- izpopolnili bomo uporabo DTN internetne tehnologije za neinvazivne komunikacije v kraških jamah,
- testirno okolje za praktično demonstracijo vsega navedenega v svetovno znani in pomembni turistično oblegani Postojnski jami na klasičnem krasu.
- Predviden temeljni znanstveni rezultat je z merilnim sistemom celostno zajeto in modelsko ovrednoteno naravno prezračevanje kraške jame kot ključnega mehanizma prenosa energije in snovi med jamsko in zunanjo atmosfero.
Nikakor pa raba naštetih izvirnih rezultatov projekta ne bo omejena le na turistične jame, pač pa bo večina popolnoma splošno uporabna za raziskave v krasoslovju. Navedenih sklopov doslej ni še nihče sistematično razdelal in združil v celostno metodologijo. Tako, da bo tudi metodologija kot celota v svetovnem merilu popolna novost. Glede na razcvet jamskega turizma bo to pomembna znanstvena podlaga za preprečitev kvarnih vplivov turistične rabe.
Garancija za izvedbo postavljenih ciljev so dosedanje izkušnje in raziskave (samostojne in skupne) IZRK in MEIS, ki skupaj komplementarno pokrivata vsa navedena podpodročja.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt bo dal celovit odgovor kako aplikativno z Avtomatskim klimatološkim merilnim jamskim ekspertnim sistemom nadzorovati turistično rabo kraške jame, da raba ne postane prekomerna. Ključni prispevek na svetovnem nivoju bo torej na osnovi meritev postavljena metodologija za določitev nosilne kapacitete in nadzor trajnostne rabe turistične kraške jame.
Svetovna novost bodo naslednje rešitve v okviru navedene metodologije:
Vsi zaključki glede nosilne kapacitete turistične jame bodo temeljili na avtomatsko izmerjenih podatkih o mikroklimi v jami in bodo tako lahko neodvisno preverljivi in ne zgolj subjektivna ocena.
Popolna novost bo uvedba avtomatskih meritev CO2 v vlogi neposrednega sledila prekomerne rabe oziroma prešibke ventilacije turistične jame. Ključna naša nova hipoteza je, da je nosilna kapaciteta dinamična funkcija mikroklimatoloških parametrov jame. Kot taka pa je tudi neodvisno preverljiva z ustreznimi namenskimi meritvami jamske mikroklime.
Gledano širše, izven nadzora prekomerne turistične rabe jame, pa bo novost metodologija za identifikacijo jamske mikro-klime na osnovi avtomatskih meritev. V tem okviru bodo za krasoslovno znanost uvedene naslednje novosti:
- kriteriji za mikro, mezo in makro umestitev ter reprezentativnost posameznih merilnih mest, ki naj kot celoto opišejo ključne značilnosti jamske mikroklime,
- smernice za periodično kalibracijo senzorjev in elektronskih vmesnikov v kraških jamah,
- smernice za avtomatsko kontrolo kvalitete podatkov za jamske avtomatske merilne sisteme kar bo izjemna novost v krasoslovju na svetovnem nivoju, večina krasoslovnih klimatoloških meritev se s tem pomembnim segmentom delovanja sploh ne ukvarja,
- metodologija za obdelavo mikroklimatoloških izmerjenih podatkov ter napotke za vsebino podatkovnih baz, statistične obdelave na daljših časovnih enotah (od vzorčenja do letnih in še dolgotrajnejših vrednosti).
- metode za hitro razbiranje sprememb v mikroklimi kar bo eden od pomembnih algoritmskih rezultatov tega projekta,
- izpopolnili bomo uporabo DTN internetne tehnologije za neinvazivne komunikacije v kraških jamah,
- testirno okolje za praktično demonstracijo vsega navedenega v svetovno znani in pomembni turistično oblegani Postojnski jami na klasičnem krasu.
Nikakor pa raba naštetih izvirnih rezultatov projekta ne bo omejena le na turistične jame, pač pa bo večina popolnoma splošno uporabna za raziskave v krasoslovju.
Navedenih sklopov raziskav in pričakovanih izvirnih rezultatov, ki smo jih našteli, doslej ni še nihče sistematično razdelal in združil v celostno metodologijo. Tako, da tudi kot celota (metodologija za merilni nadzor trajnostne rabe turistične jame), bo to v svetovnem merilu popolna novost in glede na razcvet jamskega turizma tudi zelo pomembna znanstvena podlaga za preprečitev kvarnih vplivov turistične rabe.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosedanje parcialne merilne rešitve jamske klikme niso obravnavale celostno. Rezultati tega projekta bodo znanstveni napotki o tem, kakšen naj bo avtomatski merilni nadzor jamske mikroklime, da bo o njej podal celovito vedenje.
Predlagani projekt je nadalje pomemben za ohranjanje naravne dediščine kar Postojnska jama vsekakor je. Smernice za trajnostno rabo bodo omogočale pravilno ravnotežje med komercialno usmerjeno rabo in ohranitvijo naravnega bisera. Na najvišjem merilnem nivoju zasnovan in delujoč »Avtomatski klimatološki merilni jamski ekspertni sistem« bo objektivno orodje za nadzor pravilne rabe jame. Ker pa Postojnska jama ni edina turistična slovenska jama, si bodo tudi upravljalci drugih manjših jam lahko ogledali delovanje takega sistema v praksi in potem privzeli bistvene prvine tudi za svoje turistične jame. Dolgoročno bomo tako zelo dvignili nivo okoljske skrbi pri tržni rabi jam. Vsekakor pa bomo ta primer dobre prakse prenesli tudi v sosednje države in drugam po svetu, kjer imajo prav tako turistične kraške jame.
Sofinancer projekta (Postojnska jama d.d.) je vsekakor zainteresiran, da jamo na dolgi rok ohrani tako kot je. V veliko pomoč mu bodo znanstveno podprti napotki. Napotki so tudi širše pomembni, saj je na svetovni ravni turizem v kraških jamah vedno bolj pomembna gospodarska panoga. Tudi globalno gledano v tej panogi stremijo k ravnovesju med rabo / izrabo in naravnim nedotaknjenim stanjem, kar pa je v praksi težko dosegljiv cilj brez ustreznih podrobnih napotkov in nadzornega merilnega sistema.
Doslej je partner - podjetje MEIS d.o.o. - ustvarjal prihodke z izdelki za trg, z evropskim raziskovalnim projektom in večimi državnimi aplikativnimi raziskovalnimi projekti. Za podjetje MEIS d.o.o bo ta projekt odlična priložnost, da svoj tržni produkt – okoljske merilne sisteme s pripadajočo programsko opremo – tudi za področje kraških jam dvigne na čim višji strokovni nivo. Sofinancer REODOM d.o.o. pa je usmerjen predvsem v razvoj DTN tehnologij. To komunikacijsko tehnologijo za zahtevna, z infrastrukturo nepokrita področja, bomo v tem projektu predvidoma izdelali do operativne verzije. Delujoče testirno okolje v Postojnski jami bo izjemnega pomena za trženje DTN tehnologije.
Za Ministrstvo za okolje in prostor, ki podeljuje koncesijo za turistično rabo Postojnske jame, pa bo »Metodologija za nadzor trajnostne rabe turističnih jam« izjemnega pomena. Rezultati tega projekta bodo ključni del ocene nosilne kapacitete jame.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
