Projekti / Programi
Toponomastična dediščina Primorske
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H220 |
Humanistične vede |
Zgodovina srednjega veka |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
historična topografija, toponimi, paleonimi, zgodovina srednjega veka, Primorska, podatkovna zbirka, spletni portal, spletne storitve
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18164 |
dr. Matjaž Bizjak |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2018 - 2022 |
161 |
| 2. |
50854 |
dr. Tome Eftimov |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
233 |
| 3. |
22314 |
dr. Peter Korošec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
238 |
| 4. |
16316 |
dr. Mihael Kosi |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
239 |
| 5. |
25644 |
dr. Neva Makuc |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
264 |
| 6. |
28439 |
dr. Miha Seručnik |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
50 |
| 7. |
09862 |
dr. Jurij Šilc |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2022 |
359 |
Organizacije (2)
Povzetek
Historična topografija ozemlja Republike Slovenije je že skoraj stoletje deziderat slovenske zgodovinske znanosti. Identifikacija (lokalizacija) nekdanjih krajevnih imen – naselij, ledin, voda, objektov, pokrajin ipd. – na katera naletimo v najrazličnejših pisnih zgodovinskih virih preteklosti, je namreč temeljnega pomena za zgodovinsko raziskovanje kot tudi za številne druge znanstvene discipline (geografijo, arheologijo, etnologijo, jezikoslovje idr.). Po drugi svetovni vojni je bilo na tem področju opravljenega že precej dela, v tiskani obliki so bile izdane historične topografije Kranjske, Štajerske in slovenske Koroške ter Prekmurja, v rokopisu pa je bila v veliki meri obdelana tudi Primorska. Vendar se je poznavanje zgodovinskih virov za naše ozemlje v domačih in tujih arhivih v zadnjih desetletjih bistveno izboljšalo oziroma dopolnilo, izdane so bile številne nove zbirke virov, kar vse je povečalo obseg dostopnih in uporabnih podatkov.
S projektom, uspešno zaključenim na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU (ZIMK)
leta 2015, smo vzpostavili novo serijo Slovenska historična topografija, ki bo dolgoročno
celovito pokrila celotno državno ozemlje in bo časovno zajela obdobja vse do 19. stoletja. V prvi fazi smo že obdelali ozemlje historične dežele Kranjske do leta 1500. Rezultat je
revidirana, razširjena in aktualizirana topografija Kranjske, ki bistveno dopolnjuje in v
mnogočem popravlja dosedanje vedenje. Dostopna je v obliki e-knjige in večstransko
uporabne spletne aplikacije, povezane z zemljevidom (http://topografija.zrc-sazu.si/).
Spletna objava obenem omogoča stalno dopolnjevanje in popravljanje z novimi podatki, s
čimer lahko permanentno pridobiva na vrednosti. Delo je zasnovano kot sistematična,
temeljita, zanesljiva in uporabna historična topografija, namenjena tako znanstveni srenji
kot laičnim uporabnikom.
Drugo fazo dolgoročnega načrta predstavlja historična topografija Primorske, kar je ideja
predlaganega projekta. Primorska edina še ni doživela obravnave v dostopni knjižni obliki. Topografsko gradivo je hranjeno na ZIMK v obliki kartotečnih strojepisnih listov z rokopisnimi dopolnili in popravki, kar bo skenirano, grafične datoteke pa bodo obdelane s programom za optično prepoznavo znakov. Pridobljeno besedilo se bo pripravilo za vnos v elektronsko relacijsko podatkovno zbirko. Da se bo ta proces avtomatiziral, bo zasnovan algoritem in razvito programsko orodje. Kot vmesni korak bo izveden zapis vseh podatkov v strukturirani obliki v tekstovno datoteko, kar bo omogočilo ročni pregled in vnos vsebinskih popravkov. Zgodovinski del projektne skupine je (in bo) zbral mnogo novih topografskih podatkov, pridobljenih iz primarnih zgodovinskih virov: listin, urbarjev, notarskih knjig, mestnih statutov in zgodnjih kartografskih virov. Obstoječa podatkovna zbirka se bo temeljito dopolnila s temi novimi podatki. Nato bo razvit spletni servis za dostop do relacijske podatkovne zbirke iz poljubne aplikacije ter realiziran interaktivni spletni portal, ki bo omogočal pregled vsebin v povezavi s kartografskim prikazom ter urejanje vsebin relacijske podatkovne zbirke.
Kratkoročni cilj projekta je tako razširitev obstoječe Slovenske historične topografije z vključitvijo temeljito izpopolnjene podatkovne zbirke za Primorsko. Dolgoročni cilj za
bodočnost pa ostaja izdelava elektronske (interaktivne) historične topografije za celotno
ozemlje današnje Slovenije, ki bo obogatila vedenje o naši preteklosti in identiteti.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati, pridobljeni v teku projekta, bodo izvirni v več pogledih. Številni slovenski toponimi
so v že obstoječih historično-topografskih priročnikih ostali neidentificirani ali napačno
identificirani, kot se je že izkazalo ob izdajah nekaterih zbirk srednjeveških virov v zadnjih
letih. Pravilne oz. popravljene identifikacije bodo rešile mnoge zgodovinsko-topografske
zagate strokovnjakov, do katerih je prihajalo. Veliko posredno vrednost, ki jo prinaša
dosledno izpeljana historična topografija, ima ugotavljanje morebitnih izginotij (opuščanj)
naselbin, preselitev na novo lokacijo oziroma preimenovanj skozi stoletja.
Rezultati bodo poleg zgodovinopisja uporabni in koristni še za številne druge, na prvem
mestu humanistične vede, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s slovenskim prostorom v preteklosti:
arheologijo, etnologijo, (historično) geografijo, tudi za jezikoslovce.
Predvidena spletna predstavitev bo omogočala dostop do rezultatov tudi najširši javnosti, s
čimer se bo širilo vedenje o slovenskem prostoru v preteklosti in razumevanje njegove identitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt nove historične topografije Slovenije bo prispeval natančne evidence izpričanih oblik
krajevnih imen in njihovo genezo skozi celotno zgodovinsko obdobje. Gradivo, razpršeno po
različnih evropskih državah in številnih arhivih, bo po eni strani zbrano, urejeno in javno
dostopno ter publicirano v obliki elektronske podatkovne baze, na drugi strani pa strokovno
obravnavano in ovrednoteno. Toponomastična dediščina bo tako bistveno obogatena in
pomen teh rezultatov vsekakor ni zanemarljiv. Pri tem ne gre le za golo ohranjanje kulturne
dediščine (v smislu ohranjanja njene vsebine), temveč za njeno boljše razumevanje,
interpretacijo in – na zavednostni ravni – umeščanje v okvir bistveno bolj homogene
kulturne dediščine (srednje)evropskega prostora, kot si običajno predstavljamo.
Neposredni rezultati projekta bodo številni novi podatki o prvih omembah slovenskih krajev
ter oblikah krajevnih imen. S tem se bo bistveno izboljšalo vedenje o slovenski preteklosti,
tudi na lokalnem ali regionalnem nivoju. Rezultati bodo poleg znanosti koristni tudi lokalnim
kulturnim delavcem in turističnim društvom, zlasti pri ozaveščanju ljudi o pomenu njihove
kulturne dediščine ter ob eventualnih možnostih njene prezentacije. To je vsekakor lahko
stimulativno tudi za razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
