Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Toponomastična dediščina Primorske

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H220  Humanistične vede  Zgodovina srednjega veka 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
historična topografija, toponimi, paleonimi, zgodovina srednjega veka, Primorska, podatkovna zbirka, spletni portal, spletne storitve
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18164  dr. Matjaž Bizjak  Zgodovinopisje  Vodja projekta  2018 - 2022  151 
2.  50854  dr. Tome Eftimov  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2019  202 
3.  22314  dr. Peter Korošec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2022  224 
4.  16316  dr. Mihael Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2022  231 
5.  25644  dr. Neva Makuc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2022  251 
6.  28439  dr. Miha Seručnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2022  47 
7.  09862  dr. Jurij Šilc  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2022  356 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.915 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.393 
Povzetek
Historična topografija ozemlja Republike Slovenije je že skoraj stoletje deziderat slovenske zgodovinske znanosti. Identifikacija (lokalizacija) nekdanjih krajevnih imen – naselij, ledin, voda, objektov, pokrajin ipd. – na katera naletimo v najrazličnejših pisnih zgodovinskih virih preteklosti, je namreč temeljnega pomena za zgodovinsko raziskovanje kot tudi za številne druge znanstvene discipline (geografijo, arheologijo, etnologijo, jezikoslovje idr.). Po drugi svetovni vojni je bilo na tem področju opravljenega že precej dela, v tiskani obliki so bile izdane historične topografije Kranjske, Štajerske in slovenske Koroške ter Prekmurja, v rokopisu pa je bila v veliki meri obdelana tudi Primorska. Vendar se je poznavanje zgodovinskih virov za naše ozemlje v domačih in tujih arhivih v zadnjih desetletjih bistveno izboljšalo oziroma dopolnilo, izdane so bile številne nove zbirke virov, kar vse je povečalo obseg dostopnih in uporabnih podatkov. S projektom, uspešno zaključenim na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU (ZIMK) leta 2015, smo vzpostavili novo serijo Slovenska historična topografija, ki bo dolgoročno celovito pokrila celotno državno ozemlje in bo časovno zajela obdobja vse do 19. stoletja. V prvi fazi smo že obdelali ozemlje historične dežele Kranjske do leta 1500. Rezultat je revidirana, razširjena in aktualizirana topografija Kranjske, ki bistveno dopolnjuje in v mnogočem popravlja dosedanje vedenje. Dostopna je v obliki e-knjige in večstransko uporabne spletne aplikacije, povezane z zemljevidom (http://topografija.zrc-sazu.si/). Spletna objava obenem omogoča stalno dopolnjevanje in popravljanje z novimi podatki, s čimer lahko permanentno pridobiva na vrednosti. Delo je zasnovano kot sistematična, temeljita, zanesljiva in uporabna historična topografija, namenjena tako znanstveni srenji kot laičnim uporabnikom. Drugo fazo dolgoročnega načrta predstavlja historična topografija Primorske, kar je ideja predlaganega projekta. Primorska edina še ni doživela obravnave v dostopni knjižni obliki. Topografsko gradivo je hranjeno na ZIMK v obliki kartotečnih strojepisnih listov z rokopisnimi dopolnili in popravki, kar bo skenirano, grafične datoteke pa bodo obdelane s programom za optično prepoznavo znakov. Pridobljeno besedilo se bo pripravilo za vnos v elektronsko relacijsko podatkovno zbirko. Da se bo ta proces avtomatiziral, bo zasnovan algoritem in razvito programsko orodje. Kot vmesni korak bo izveden zapis vseh podatkov v strukturirani obliki v tekstovno datoteko, kar bo omogočilo ročni pregled in vnos vsebinskih popravkov. Zgodovinski del projektne skupine je (in bo) zbral mnogo novih topografskih podatkov, pridobljenih iz primarnih zgodovinskih virov: listin, urbarjev, notarskih knjig, mestnih statutov in zgodnjih kartografskih virov. Obstoječa podatkovna zbirka se bo temeljito dopolnila s temi novimi podatki. Nato bo razvit spletni servis za dostop do relacijske podatkovne zbirke iz poljubne aplikacije ter realiziran interaktivni spletni portal, ki bo omogočal pregled vsebin v povezavi s kartografskim prikazom ter urejanje vsebin relacijske podatkovne zbirke. Kratkoročni cilj projekta je tako razširitev obstoječe Slovenske historične topografije z vključitvijo temeljito izpopolnjene podatkovne zbirke za Primorsko. Dolgoročni cilj za bodočnost pa ostaja izdelava elektronske (interaktivne) historične topografije za celotno ozemlje današnje Slovenije, ki bo obogatila vedenje o naši preteklosti in identiteti.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati, pridobljeni v teku projekta, bodo izvirni v več pogledih. Številni slovenski toponimi so v že obstoječih historično-topografskih priročnikih ostali neidentificirani ali napačno identificirani, kot se je že izkazalo ob izdajah nekaterih zbirk srednjeveških virov v zadnjih letih. Pravilne oz. popravljene identifikacije bodo rešile mnoge zgodovinsko-topografske zagate strokovnjakov, do katerih je prihajalo. Veliko posredno vrednost, ki jo prinaša dosledno izpeljana historična topografija, ima ugotavljanje morebitnih izginotij (opuščanj) naselbin, preselitev na novo lokacijo oziroma preimenovanj skozi stoletja. Rezultati bodo poleg zgodovinopisja uporabni in koristni še za številne druge, na prvem mestu humanistične vede, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s slovenskim prostorom v preteklosti: arheologijo, etnologijo, (historično) geografijo, tudi za jezikoslovce. Predvidena spletna predstavitev bo omogočala dostop do rezultatov tudi najširši javnosti, s čimer se bo širilo vedenje o slovenskem prostoru v preteklosti in razumevanje njegove identitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt nove historične topografije Slovenije bo prispeval natančne evidence izpričanih oblik krajevnih imen in njihovo genezo skozi celotno zgodovinsko obdobje. Gradivo, razpršeno po različnih evropskih državah in številnih arhivih, bo po eni strani zbrano, urejeno in javno dostopno ter publicirano v obliki elektronske podatkovne baze, na drugi strani pa strokovno obravnavano in ovrednoteno. Toponomastična dediščina bo tako bistveno obogatena in pomen teh rezultatov vsekakor ni zanemarljiv. Pri tem ne gre le za golo ohranjanje kulturne dediščine (v smislu ohranjanja njene vsebine), temveč za njeno boljše razumevanje, interpretacijo in – na zavednostni ravni – umeščanje v okvir bistveno bolj homogene kulturne dediščine (srednje)evropskega prostora, kot si običajno predstavljamo. Neposredni rezultati projekta bodo številni novi podatki o prvih omembah slovenskih krajev ter oblikah krajevnih imen. S tem se bo bistveno izboljšalo vedenje o slovenski preteklosti, tudi na lokalnem ali regionalnem nivoju. Rezultati bodo poleg znanosti koristni tudi lokalnim kulturnim delavcem in turističnim društvom, zlasti pri ozaveščanju ljudi o pomenu njihove kulturne dediščine ter ob eventualnih možnostih njene prezentacije. To je vsekakor lahko stimulativno tudi za razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno