Projekti / Programi
Izboljšanje učinkovitosti rabe vode pri kapljičnem namakanju v kmetijstvu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B410 |
Biomedicinske vede |
Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Namakanje, hmelj, Humulus lupulus L., uravanavanje namakanja, kapljično namakanje
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31811 |
dr. Boštjan Naglič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2018 - 2020 |
123 |
Organizacije (1)
Povzetek
V času podnebnih sprememb postaja voda vse dragocenejša dobrina. Za vzdrževanje ali povečanje kmetijske proizvodnje bodo morale tudi nove tehnologije namakanja, kot so nadzemno ali podzemno kapljično namakanje, zagotoviti še večjo učinkovitost rabe vode kot sistemi, ki se tradicionalno uporabljajo danes. Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar zaradi neenakomerne razporeditve postaja slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. Med trenutno najbolj obetavnimi strategijami, ki lahko povečajo učinkovitost rabe vode za namakanje, sta uporaba kapljičnih namakalnih sistemov in izboljšanje uravnavanja namakanja. Uravnavanje namakanja, ki je ena od najpomembnejših praks upravljanja namakanja, ki opisuje postopek, s katerim izvajalec namakanja določa časovni okvir in količino dodane vode s ciljem doseganja čim učinkovitejše rabe vode. Pri hmelju je zadostna količina vode v tleh pomembna za količino in kakovost pridelka. Nestrokovno namakanje hmelja se odraža v manjšem pridelku, neenakomernem dozorevanju, neenakomerni velikosti storžkov ter manjši količini lupulina, ki predstavlja glavno tržno vrednost hmelja. V Sloveniji se z dvema različnima tehnologijama namakanja (kapljično in bobnasti namakalniki) namaka okoli 815 ha hmeljišč, kar predstavlja 55 % vsega hmelja. Tehnologija namakanja z razpršilci oziroma bobnastimi namakalniki (rolomati), ki je v uporabi že več kot tri desetletja, ima slabo učinkovitost namakanja in kar nekaj slabosti. Večja učinkovitost namakanja je lahko dosežena z uporabo novejših kapljičnih tehnologij, ki so se v zadnjih letih pri namakanju hmelja uveljavile tudi v Sloveniji in postopoma izpodrivajo tehnologijo namakanja z rolomati. V slovenskem prostoru se za namakanje hmelja uporablja predvsem zelo specifična izvedba kapljičnega namakanja na vrhu žičnice (predstavlja rastno oporo hmelju), kjer je namakalna cev na višini 6 do 7 m pritrjena na dodatno nosilno žico, ki poteka v smeri vrste hmelja. Pridelovalci se zanjo odločajo, ker namakalnih cevi, v primerjavi s sistemom položenim v vrsto s hmeljem, ni potrebno vsako leto na začetku rastne sezone polagati in pred obiranjem tudi pobirati in skladiščiti, saj bi položene cevi izven rastne sezone onemogočale strojno obdelavo hmelja. Tovrstna tehnologija kapljičnega namakanja hmelja bistveno spreminja nekatere osnovne značilnosti običajnih izvedb nadzemnega kapljičnega načina namakanja. Pri izvedbah kapljičnih sistemov na vrhu žičnice zato učinkovitost namakanja ni znana, saj zaradi večje površine omočenih tal, prihaja do večjih izgub vode. Kapljanje vode s takšne višine povzroča tudi erozijo tal in v vetrovnih razmerah, zaradi zanašanja kapljic na listno površino, lahko vpliva tudi na razvoj bolezni. Projekt vključuje prvi tovrsten eksperiment, kjer bo na primeru kapljičnega namakanja hmelja na vrhu žičnice preizkušenih več pristopov uravnavanja namakanja, v okviru katerih bodo razjasnjene in določene najprimernejše metode in naprave, ki bodo omogočale najučinkovitejšo rabo vode ob doseganju večjih pridelkov. V okviru projekta bomo določili tudi učinkovitost specifičnega načina kapljičnega namakanja hmelja na vrhu žičnice in njegove pozitivne in negativne lastnosti v primerjavi z namakanjem hmelja na površini tal, kar vključuje tudi oceno vpliva namakanja na pojav škodljivih organizmov in erozijo tal.
Pomen za razvoj znanosti
Kot je razvidno iz predstavljenih izhodišč ter predstavitev problema, ki ga obravnava projekt (točka 11 v prijavi) in pregleda literature (točka 12 v prijavi), je na področju pravilnega uravnavanja ter posledično strokovno pravilnega izvajanja kapljičnega namakanja hmelja v Sloveniji in v svetu, pomanjkanje znanja in relevantnih informacij. Rezultati projekta bodo omogočili boljše razumevanje kompleksnosti strokovno pravilnega izvajanja specifičnega načina kapljičnega namakanja hmelja na vrhu žičnice. Razjasnili bodo kakšen je najprimernejši pristop na osnovi katerega se določi ustrezno uravnavanje namakanja. Z raziskavami se bo preučil vpliv na porabo vode (učinkovitost namakanja), erozijo tal in povečano stopnjo glivičnih obolenj.
Odkritje omenjenih specifičnih značilnosti tega načina namakanja bo imelo vpliv na razvoj nadaljnjih raziskav na področju kapljičnega namakanja hmelja v Sloveniji in v svetu. Rezultati projektnega dela bodo vplivali tudi na žlahtnjenje novih, na glivične bolezni bolj odpornih sort hmelja v Sloveniji in širše. Nova spoznanja bodo vključena v izobraževalne procese na različnih nivojih. Morebitne nove vsebine, ki se bodo v času izvajanja projekta pokazale za nov izziv znanosti in stroki, bomo predlagali za projektne vsebine novih raziskovalnih in razvojnih projektov v Sloveniji in tudi širše.
Rezultati raziskave bodo vplivali na pridobivanje novega znanja in posledično na vključevanje tega znanja v nove tehnologije v domačem prostoru ter tudi v širšem evropskem oziroma svetovnem prostoru. Novi tehnološki pristopi lahko odločilno vplivajo na manjšo obremenitev okolja, varnejšo hrano, manjšo porabo energije in s tem na kvalitetnejši trajnostni razvoj.
Prav tako bodo rezultati projekta utrdili in povečali prepoznavnost našega dela in s tem tudi posredno vplivali na promocijo slovenske znanosti. Intenzivirali bomo mednarodna sodelovanja za dostope do tujih znanj, hkrati pa smo lahko s svojim znanjem zanimivi za tuje laboratorije in se tako vključujemo v mednarodno delitev dela.
Pomen za razvoj Slovenije
As evident from the presented starting points of the proposed project (paragraph 11 of the application) and a literature review (paragraph 12 of the application), there is still lack of knowledge and relevant information in the field of drip irrigated hop and consequently appropriate drip irrigation scheduling practices in Slovenia and elsewhere. The project results will enable a better understanding of the complexity of professionally correct execution of specific type of drip irrigation at the top of the wirework structure which is present in hop production. The most promising irrigation scheduling approaches will be determined. With the analysis of this specific type of hop drip irrigation, the impact on water use (irrigation efficiency), soil erosion and increase in hop fungal diseases will be examined. Discovery of specific characteristics of irrigation method will have an impact on the development of further research in the field of drip irrigation of hops in Slovenia and abroad. Consequently, results will have impact on breeding new, fungal diseases more resistant varieties of hops in Slovenia and abroad. Outcomes of the project will be included in the educational process at various levels. Any new content that will appear during the project implementation will be addressed as the new scientific challenge and will be proposed as a content of the new research and developmental projects in Slovenia and abroad.
The research results will be incorporated in the transfer of new technologies in Slovenia, as well as in other European countries. Such new technological findings will have a significant positive impact on the environment, safer food chain, lower energy consumption and with this on more sustainable development.
Project results will reinforce and increase recognition of our work and thus indirectly contribute to the promotion of Slovene science. We will increase international collaboration in order to gain access to the knowledge of other research institutions and, at the same time, other institutions will become interested in cooperation in international research projects.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
