Projekti / Programi
Vladovanje v Pacifiku: Sepiško binkoštno gibanje kot pacifiška oblika množične demokracije, Papua Nova Gvineja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Vladovanje, krščanstvo, pravo, binkoštno gibanje, Papua Nova Gvineja
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
39776 |
dr. Tomi Bartole |
Antropologija |
Vodja |
2018 - 2020 |
38 |
Organizacije (1)
Povzetek
Vse od konca 80. let 20. stoletja so si Organizacija združenih narodov, Svetovna banka in
Mednarodni denarni sklad v okviru ideje in prakse 'vladovanja' (governance) prizadevali
za širjenje demokracije, gospodarske pravičnosti in trajnostnega razvoja. Ideja vladovanja
je vseobsegajoča: koncept »slabega vladovanja« vključuje vzroke omenjenih izzivov,
koncept »dobrega vladovanja« njihove rešitve. V pacifiški regiji se je sodobni pomen
vladovanja uveljavil hkrati z zunanjimi politikami nepacifiških držav, ki so si prizadevale
za njena modernizacijo in razvoj. Zaradi pomislekov o učinkovitosti
vladovanja pacifiških držav so bile te poimenovane 'šibke države' (weak states). Hkrati pa
so bili postulirani trije glavni vzroki za slabo vladovanje: manko 'množične demokracije'
(grassroot democracy), težnja avtohtonih tradicionalnih sil po udomačitvi (moderne)
države, in neizpolnitev »primanjkljaja političnih vodij«. Predlagana raziskava bo
antropološko obravnavala opisane tri razloge slabega vladovanja v Pacifiku z namenom, da
odpre možnosti za sodelovanje v trenutnih antropoloških debatah o Krščanstvu,
Vladovanju in Pravu.
Konkretno, v raziskavi bom izvedel več-prizoriščno etnografsko študijo binkoštnega
gibanja, imenovanega Družba Angela Mihaela v Provinci Vzhodni Sepik na Papui Novi
Gvineji. Šest obstoječih Družb v vaseh Meske, Yamandima, Yimasa, Warlamasa, Imboina
in Awima ima ključno vlogo v vladovanju na ravni posameznih vasi, medvaških odnosov,
lokalne vlade in nedavno tudi države. Družba je namreč leta 2014 v Parlamentu PNG
izvedla ritual zdravljenja z namenom pregnati zle duhove – povzročitelje korupcije na
osebni in institucionalni ravni, ki je ovirala državno funkcionalnost. Nenaključno je
izvedba rituala sovpadla s krizo legitimnosti Parlamenta. V tem trenutku je šest Družb
pridobilo nacionalno-kozmični pomen.
V projektu bodo raziskovalne teme (vladovanje, množična demokracija) vzete iz politične
antropologije in politologije, cilj etnografskih raziskovalnih metod pa bo iskanje
inovativnih, konstruktivnih in izvedljivih rešitev. Projekt pa ni omejen zgolj na ta korak,
ampak uporabi to konvergenco za to, da pristopi h pomembnim sedanjim debatam v
antropologiji krščanstva, vladovanja in prava. To drugo konvergenco omogoča dejstvo, da
so antropologi pred nastopom širšega intelektualnega razvoja, ki ga je prinesla
antropologija krščanstva, mislili Melanezijsko krščanstvo v podobnih terminih kakor je
mišljeno vladovanje.
Raziskava se osredotoča na tri vidike darov (oblike moči, védenja, odgovornosti), ki jih
Angel Mihael podarja ljudem:
1) ker posamični dar podeljuje članu Družbe posebno vlogo, darovi opredeljujejo strukturo
in določajo organizacijo Družbe. Darovanje je odločilna analitična situacija za hkratno
preučevanje ontogeneze družbene organizacije in novih oblik vodenj, hkrati pa omogoča
preizpraševanje teze o prelomu s preteklostjo, ki ga krščanstvo prinaša in njeno teokratično
državotvornost.
2) preučevanje darov je ključno za ubeseditev novih pristopov k modelom prenosa znanj in
védenj, saj razkriva, kako so učinki darov (moč, védenje, odgovornost) utemeljeni v
odločanju, ki temelji na daru samem, vedenju in ravnanju, hkrati pa omogoča zapopasti
obstoječe analitične kategorije prava in volje v krščanstvu in vladovanju ter ubesediti
možnosti post-relacionističnega obrata.
3) darovanje je ključnega pomena pri iskanju odgovora na vprašanje, ki ga vladovanje
nujno zastavlja: »Zakaj ljudje sledijo pravilom?«. Mikro-zgodovinski in ontogenetski
pristop bosta procese odločanja postavila v ospredje in tako pokazala, kako ljudje
postanejo – zavestno in nezavedno – to, kar so (Toren 1999), in hkrati preizprašala nujnost
dvojice vladovanja in prava ter analitično kriminalizacijo sprememb in transformacij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo razrešila logično in metodološko zagato, ki je učinek predpostavljenega
manka množične demokracije kot vzroka za slabo vladovanje v Pacifiku.
Dejstvo, da je bilo krščanstvo v Melaneziji mišljeno do nedavnega podobno kot je
vladovanje - v terminih sprejetja ali odpora ter kot gibanje od tradicije k modernosti,
omogoča vzpostaviti med njima konvergenco, ki še ni dobilo ustrezne pozornosti. Zgoraj
navedeni vzrok za slabo vladovanje, in še dva druga, bodo zato hkrati preizpašani skozi
osredinjanje na tri vidike daril (oblika moči, vednosti in odgovornosti), ki jih ljudje v
sklopu binkoštnega gibanja sprejemajo. Antropologija krščanstva predpostavlja obstoj
preloma s preteklostjo, ki naj bi ga krščanstvo prineslo, medtem ko bo pričujoča raziskava
pokazala, da je prelom le navidezen, in da ta pravzaprav vrača raziskovalce v domeno
tradicije, saj si ljudje skozi krščanstvo prizadevajo za podobne reči kakor so si pred njeno
pojavitvijo. Raziskava bo opozorila tudi, da imajo binkoštna gibanja pri vladovanju, zlasti
na državni ravni, večjo vlogo kakor je bilo mišljeno poprej, da krščanstvo ni ločena od
domen tradicije in vladanja, in da krščanstvo nujno ne vodi v teokratično državotvornost.
Krščanske spreobrnitve so bile pogosto predstavljene skozi dualistične modele, ki so hkrati
postavile pod vprašaj relacijske analitične modele znotraj antropologije. Pričujoča raziskava
bo pokazala, da ’rez s preteklostjo’ omogoča razkrivati še ne slutene koncepte oseb v
Melaneziji, ki namesto da postavljajo relacijsko analitiko nasproti vrednotam
individualizma, relacijske analitike utemeljuje v avtohtonih, ne Zahodnjaških, oblikah
’individuuma’.
Vladovanje, kakor tudi krščanstvo, nujno postavlja vprašanje, zakaj ljudje sledijo
pravilom? Zgodovinsko gledano so antropološke raziskave vedno postavljale vladovanje in
pravo skupaj tako, da je eno razlagalo drugo. Predlagana raziskava pa predlaga pristop k
antropologiji vladovanja brez prava, tj. antropologijo, ki ceni pravna vprašanja, ampak išče
nepravne odgovore, pri čemer postavlja procese binkoštne spreobrnitve v ospredje.
Raziskava postavlja vprašanje, kaj če odgovor na vprašanje, zakaj ljudje sledijo zakonom,
ni, sam pravni? Prav tako, ko se ljudje ukvarjajo s pravili in pravom, to počnejo z
namenom po preizkušanju svoje lastne moči ali z drugimi besedami, ljudje preverjajo
učinkovitosti svojih lastnih transformacij. Prednost takšnega pristopa tiči v dejstvu, da
transformacije niso več zasnovane kot kršitve ali celo kazniva dejanja (proti tradiciji in na
splošno). Zaradi fetišizacije prava in njene razširitve na pojmovanja o dobrem vladovanju
in gospodarskem razvoju, dobro vladovanje lahko torej izhaja zgolj iz učinkovite policijske
dejavnosti oziroma iz varnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
The research will solve the logical and methodological deadlock produced by the
assumed lack of grassroots democracy as one of the causes for bad governance in the
Pacific.
The fact that Melanesian Christianity was until recently thought in a similar way that
governance is - in terms of acceptance or resistance, and as a movement from tradition to
modernity, allows to establish a convergence between them that has not received
yet adequate attention. The above mentioned cause for bad governance, and two others,
will therefore be interrogated by way of focusing on three aspects of gifts (a form of
power, knowledge and responsibility) that people receive withing their Pentecostal
movement. While the Anthropology of Christianity presupposes the existence of a break
with the past, the present research will show that this actually guides researchers to the
domain of tradition, since people’s aspirations are longstanding.
The research will make a strong point that Pentecostal movements have a significant
impact on national governance, that Christianity should not be separated from tradition and
governance, and that Christianity does not necessarily lead to theocratic state-building. In
anthropology, Christian conversions were often presented through dualistic models, which
at the same time called into question relational analytics. This research will point to
unexpected conceptualizations of the person in Melanesia, which instead of setting
relational analytics in contrast to values of individualism, base relational analytics in
indigenous, not Western, ‘individual’ forms.
Governance, and Christianity, necessarily evinces the question why people follow the
rules? Historically, anthropology has always set governance and law together, where one
described the other. The research proposes instead an anthropology of governance without
law that values legal questions, but seeks nonlegal answers, setting the processes of
Pentecostal conversion to the forefront. When people are concerned with rules and laws,
they do so in order to test their own powers, or in other words, people check the
effectiveness of their own transformations. The advantage of this approach rests in that
transformations are no longer conceived as violations or even criminal offenses (against
tradition and in general). Since the fetishisation of law has expanded to the notions of good
governance and economic development, good governance can only result from effective
police activity or security.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
