Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vladovanje v Pacifiku: Sepiško binkoštno gibanje kot pacifiška oblika množične demokracije, Papua Nova Gvineja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.00  Humanistika  Antropologija   

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Vladovanje, krščanstvo, pravo, binkoštno gibanje, Papua Nova Gvineja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  39776  dr. Tomi Bartole  Antropologija  Vodja projekta/programa  2018 - 2020  38 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Vse od konca 80. let 20. stoletja so si Organizacija združenih narodov, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad v okviru ideje in prakse 'vladovanja' (governance) prizadevali za širjenje demokracije, gospodarske pravičnosti in trajnostnega razvoja. Ideja vladovanja je vseobsegajoča: koncept »slabega vladovanja« vključuje vzroke omenjenih izzivov, koncept »dobrega vladovanja« njihove rešitve. V pacifiški regiji se je sodobni pomen vladovanja uveljavil hkrati z zunanjimi politikami nepacifiških držav, ki so si prizadevale za njena modernizacijo in razvoj. Zaradi pomislekov o učinkovitosti vladovanja pacifiških držav so bile te poimenovane 'šibke države' (weak states). Hkrati pa so bili postulirani trije glavni vzroki za slabo vladovanje: manko 'množične demokracije' (grassroot democracy), težnja avtohtonih tradicionalnih sil po udomačitvi (moderne) države, in neizpolnitev »primanjkljaja političnih vodij«. Predlagana raziskava bo antropološko obravnavala opisane tri razloge slabega vladovanja v Pacifiku z namenom, da odpre možnosti za sodelovanje v trenutnih antropoloških debatah o Krščanstvu, Vladovanju in Pravu. Konkretno, v raziskavi bom izvedel več-prizoriščno etnografsko študijo binkoštnega gibanja, imenovanega Družba Angela Mihaela v Provinci Vzhodni Sepik na Papui Novi Gvineji. Šest obstoječih Družb v vaseh Meske, Yamandima, Yimasa, Warlamasa, Imboina in Awima ima ključno vlogo v vladovanju na ravni posameznih vasi, medvaških odnosov, lokalne vlade in nedavno tudi države. Družba je namreč leta 2014 v Parlamentu PNG izvedla ritual zdravljenja z namenom pregnati zle duhove – povzročitelje korupcije na osebni in institucionalni ravni, ki je ovirala državno funkcionalnost. Nenaključno je izvedba rituala sovpadla s krizo legitimnosti Parlamenta. V tem trenutku je šest Družb pridobilo nacionalno-kozmični pomen. V projektu bodo raziskovalne teme (vladovanje, množična demokracija) vzete iz politične antropologije in politologije, cilj etnografskih raziskovalnih metod pa bo iskanje inovativnih, konstruktivnih in izvedljivih rešitev. Projekt pa ni omejen zgolj na ta korak, ampak uporabi to konvergenco za to, da pristopi h pomembnim sedanjim debatam v antropologiji krščanstva, vladovanja in prava. To drugo konvergenco omogoča dejstvo, da so antropologi pred nastopom širšega intelektualnega razvoja, ki ga je prinesla antropologija krščanstva, mislili Melanezijsko krščanstvo v podobnih terminih kakor je mišljeno vladovanje. Raziskava se osredotoča na tri vidike darov (oblike moči, védenja, odgovornosti), ki jih Angel Mihael podarja ljudem: 1) ker posamični dar podeljuje članu Družbe posebno vlogo, darovi opredeljujejo strukturo in določajo organizacijo Družbe. Darovanje je odločilna analitična situacija za hkratno preučevanje ontogeneze družbene organizacije in novih oblik vodenj, hkrati pa omogoča preizpraševanje teze o prelomu s preteklostjo, ki ga krščanstvo prinaša in njeno teokratično državotvornost. 2) preučevanje darov je ključno za ubeseditev novih pristopov k modelom prenosa znanj in védenj, saj razkriva, kako so učinki darov (moč, védenje, odgovornost) utemeljeni v odločanju, ki temelji na daru samem, vedenju in ravnanju, hkrati pa omogoča zapopasti obstoječe analitične kategorije prava in volje v krščanstvu in vladovanju ter ubesediti možnosti post-relacionističnega obrata. 3) darovanje je ključnega pomena pri iskanju odgovora na vprašanje, ki ga vladovanje nujno zastavlja: »Zakaj ljudje sledijo pravilom?«. Mikro-zgodovinski in ontogenetski pristop bosta procese odločanja postavila v ospredje in tako pokazala, kako ljudje postanejo – zavestno in nezavedno – to, kar so (Toren 1999), in hkrati preizprašala nujnost dvojice vladovanja in prava ter analitično kriminalizacijo sprememb in transformacij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava bo razrešila logično in metodološko zagato, ki je učinek predpostavljenega manka množične demokracije kot vzroka za slabo vladovanje v Pacifiku. Dejstvo, da je bilo krščanstvo v Melaneziji mišljeno do nedavnega podobno kot je vladovanje - v terminih sprejetja ali odpora ter kot gibanje od tradicije k modernosti, omogoča vzpostaviti med njima konvergenco, ki še ni dobilo ustrezne pozornosti. Zgoraj navedeni vzrok za slabo vladovanje, in še dva druga, bodo zato hkrati preizpašani skozi osredinjanje na tri vidike daril (oblika moči, vednosti in odgovornosti), ki jih ljudje v sklopu binkoštnega gibanja sprejemajo. Antropologija krščanstva predpostavlja obstoj preloma s preteklostjo, ki naj bi ga krščanstvo prineslo, medtem ko bo pričujoča raziskava pokazala, da je prelom le navidezen, in da ta pravzaprav vrača raziskovalce v domeno tradicije, saj si ljudje skozi krščanstvo prizadevajo za podobne reči kakor so si pred njeno pojavitvijo. Raziskava bo opozorila tudi, da imajo binkoštna gibanja pri vladovanju, zlasti na državni ravni, večjo vlogo kakor je bilo mišljeno poprej, da krščanstvo ni ločena od domen tradicije in vladanja, in da krščanstvo nujno ne vodi v teokratično državotvornost. Krščanske spreobrnitve so bile pogosto predstavljene skozi dualistične modele, ki so hkrati postavile pod vprašaj relacijske analitične modele znotraj antropologije. Pričujoča raziskava bo pokazala, da ’rez s preteklostjo’ omogoča razkrivati še ne slutene koncepte oseb v Melaneziji, ki namesto da postavljajo relacijsko analitiko nasproti vrednotam individualizma, relacijske analitike utemeljuje v avtohtonih, ne Zahodnjaških, oblikah ’individuuma’. Vladovanje, kakor tudi krščanstvo, nujno postavlja vprašanje, zakaj ljudje sledijo pravilom? Zgodovinsko gledano so antropološke raziskave vedno postavljale vladovanje in pravo skupaj tako, da je eno razlagalo drugo. Predlagana raziskava pa predlaga pristop k antropologiji vladovanja brez prava, tj. antropologijo, ki ceni pravna vprašanja, ampak išče nepravne odgovore, pri čemer postavlja procese binkoštne spreobrnitve v ospredje. Raziskava postavlja vprašanje, kaj če odgovor na vprašanje, zakaj ljudje sledijo zakonom, ni, sam pravni? Prav tako, ko se ljudje ukvarjajo s pravili in pravom, to počnejo z namenom po preizkušanju svoje lastne moči ali z drugimi besedami, ljudje preverjajo učinkovitosti svojih lastnih transformacij. Prednost takšnega pristopa tiči v dejstvu, da transformacije niso več zasnovane kot kršitve ali celo kazniva dejanja (proti tradiciji in na splošno). Zaradi fetišizacije prava in njene razširitve na pojmovanja o dobrem vladovanju in gospodarskem razvoju, dobro vladovanje lahko torej izhaja zgolj iz učinkovite policijske dejavnosti oziroma iz varnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
The research will solve the logical and methodological deadlock produced by the assumed lack of grassroots democracy as one of the causes for bad governance in the Pacific. The fact that Melanesian Christianity was until recently thought in a similar way that governance is - in terms of acceptance or resistance, and as a movement from tradition to modernity, allows to establish a convergence between them that has not received yet adequate attention. The above mentioned cause for bad governance, and two others, will therefore be interrogated by way of focusing on three aspects of gifts (a form of power, knowledge and responsibility) that people receive withing their Pentecostal movement. While the Anthropology of Christianity presupposes the existence of a break with the past, the present research will show that this actually guides researchers to the domain of tradition, since people’s aspirations are longstanding. The research will make a strong point that Pentecostal movements have a significant impact on national governance, that Christianity should not be separated from tradition and governance, and that Christianity does not necessarily lead to theocratic state-building. In anthropology, Christian conversions were often presented through dualistic models, which at the same time called into question relational analytics. This research will point to unexpected conceptualizations of the person in Melanesia, which instead of setting relational analytics in contrast to values of individualism, base relational analytics in indigenous, not Western, ‘individual’ forms. Governance, and Christianity, necessarily evinces the question why people follow the rules? Historically, anthropology has always set governance and law together, where one described the other. The research proposes instead an anthropology of governance without law that values legal questions, but seeks nonlegal answers, setting the processes of Pentecostal conversion to the forefront. When people are concerned with rules and laws, they do so in order to test their own powers, or in other words, people check the effectiveness of their own transformations. The advantage of this approach rests in that transformations are no longer conceived as violations or even criminal offenses (against tradition and in general). Since the fetishisation of law has expanded to the notions of good governance and economic development, good governance can only result from effective police activity or security.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno