Projekti / Programi
Učinkovitost osebnih strategij hlajenja med vročinskimi valovi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B690 |
Biomedicinske vede |
Medicina dela, industrijska medicina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Podnebne spremembe, proizvodni sektor, toplotno udobje človeka, produktivnost, osebni hladilni sistemi
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32523 |
dr. Urša Ciuha |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2018 - 2020 |
97 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.742 |
Povzetek
Ni dvoma, da so podnebne spremembe največja svetovna grožnja za zdravje 21. stoletja, z ogromnimi posledicami za človeštvo. Naraščajoče temperature v Evropi so bistveno večje kot v drugih območjih in predstavljajo vse večji izziv za našo skupnost. S težavami se v poletnih mesecih spopada milijone Evropejcev, zlasti v delovnih pogojih. Poleg znanih učinkov vročinske izpostavljenosti so številne študije potrdile izgubo produktivnosti za 2% na vsako dodano stopinjo nad 25°C. Nedavne študije članov konzorcija Heat-Shield so pokazale, da se s starajočo delovno populacijo zmanjšuje tudi odpornost na vročinski stres, kar ima še večji negativni učinek na produktivnost. Zato je ključnega pomena razviti strategije za ublažitev škodljivih zdravstvenih, družbenih in gospodarskih posledic naraščajočih temperatur na delovnem mestu.
Proizvodnja, gradbeništvo, prevoz, turizem in kmetijstvo predstavljajo jedro evropskega gospodarstva. Zmanjševanje vplivov naraščajočih temperatur na delovnem mestu v teh petih industrijskih sektorjih bo EU prineslo dve strateški koristi: (i) zagotovilo bo dobro počutje delovne sile v EU in (ii) izboljšalo konkurenčnost EU ter zagotovilo njeno prihodnje gospodarstvo glede na zgoraj omenjeno izgubo produktivnosti, povezano z naraščajočimi temperaturami na delovnem mestu.
Evropski projekt Heat-Shield (H2020), ki že poteka, se na harmoničen in trajnosten način trudi združiti vse zainteresirane strani, z namenom oblikovanja najustreznejših strategij prilagajanja, ki bodo zagotovile zdravje delavcev, kar bo prineslo tudi gospodarske in socialne ugodnosti. Institut Jožef Stefan (Oddelek za avtomatizacijo, biokibetiko in robotiko), partner v tekočem projektu Heat-Shield, trenutno sodeluje s proizvodnim podjetjem odelo d.o.o. (Prebold Slovenija), ki proizvaja avtomobilske zadnje luči. Namen tega skupnega projekta je dokumentiranje vremenskih pogojev v okolici tovarne ter okoljske razmere v proizvodnih dvoranah med vročinskimi valovi. Še pomembneje - dokumentiramo vpliv toplotnih valov na zdravje in dobro počutje delavcev ter na njihovo produktivnost.
Delo, predlagano v pričujočem raziskovalnem projektu, predstavlja razširitev projekta Heat-Shield, njegov cilj pa je razviti in ovrednotiti rešitve, ki bi povečale odpornost delavcev na vročino med vročinskimi valovi, s tem pa tudi ohranjale produktivnost. Trenutno se večina proizvodnih podjetij proti vročinskim valom spopada s sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Vendar pa za podjetja z velikimi proizvodnimi halami, zgrajena z minimalno izolacijo, to predstavlja precejšen strošek. Drugačen pristop k problemu bi bila uporaba osebnih strategij hlajenja. Namen predlaganega projekta je ovrednotenje hladilnih jopičev kot eno od možnosti, primernih za delavce v proizvodnji podjetja odelo.
Pomen za razvoj znanosti
Testiranje različnih strategij hlajenja in opreme v podjetjih pogosto ni mogoče, saj to moti in ovira delovni proces. Posledično zaradi tega prihaja do naložb v neustrezno in neučinkovito opremo. Predlagani projekt bo pokazal potrebo po testiranju novih konceptov hlajenja v kontroliranih laboratorijskih pogojih, na podagi simulacij industrijskega okolja. Industrijsko okolje prav tako ni primerno za merjenje kompleksnih fizioloških odzivov, zato jih je bolje izvesti v laboratorijskih simulacijah. Meritve, kot so temperatura kože in jedra, ki so bistvene za določitev toplotnega stanja delavcev, so v delovnem procesu preveč invazivne. Cilj raziskovalnega projekta je zato prenesti delovne pogoje tovarne odelo v bolj nadzorovano okolje, kjer se lahko pridobijo tudi ostale meritve (tj. meritve temperature kože in jedra uporabnika, subjektivne interpretacije okolja).
a. Uporabna znanost: Glavni namen študije je ugotoviti, katere oblikovne značilnosti prezračevalnih jopičev določajo njihovo učinkovitost. Ko bodo izbrani najboljši primeri/prototipi jopičev, bo ocenjena njihova sposobnost zmanjševanja vpliva vročinskega napora med dejanskimi in simuliranimi vročinskimi valovi. Ocena bo temeljila na avtonomnih in vedenjskih odzivih, zabeleženih v laboratorijskih simulacijah in dejanskih vsakodnevnih situacijah. Analiza bo temeljila na podatkih o počutju delavcev ter njihovi produktivnosti.
b. Temeljna znanost: Avtonomni in vedenjski odzivi na vročinski stres so dobro dokumentirani, vendar ne vključujejo in ne predstavljajo demografskih značilnosti delavcev v Sloveniji in Evropi. Tako bo eden od glavnih ciljev pričujoče študije izboljšanje obstoječih podatkov v literaturi, z vključevanjem preiskovancev različnih starosti in telesne pripravljenosti.
c. Prenos tehnologije v industrijo (socialno-ekonomske koristi predlagane študije): Naše prejšnje raziskave v povezavi s prezračevalnimi jopiči so se osredotočale na njihove koristi za vojaško osebje v puščavskih misijah (45°C, 10% relativne vlažnosti) in džungli (35°C, 90% relativne vlažnosti). Študije so bile zasnovane za ocenjevanje tolerance in preživetja v takih razmerah. Iz teh študij smo ugotovili naslednje:
i. Oblikovne značilnosti jopiča vplivajo na njegovo delovanje.
ii. Naloge, ki jih izvaja uporabnik, lahko vplivajo na učinkovitost jopiča.
iii. Dosedanje študije ocenjevale učinkovitost jopičev v industrijskem okolju med vročinskimi valovi.
Naš namen je nadaljevati sodelovanje s slovenskim/evropskim partnerjem, ki bi ga zanimalo načrtovanje/izdelava prezračevalnih jopičev posebej za industrijsko okolje. V preteklosti smo pri vrednotenju konceptov oblačil sodelovali s podjetjem Intersocks d.o.o. (Kočevje, Slovenija) in upamo, da bomo to sodelovanje nadaljevali tudi v okviru sedanjega projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
Testing of different cooling strategies and equipment in companies is often not possible, as this disturbs and hinders the work process. As a result, investments in inadequate and inefficient equipment are common. The proposed project will show the need to test new concepts of cooling in controlled laboratory conditions, on the basis of simulations of the industrial environment. The industrial environment is also not suitable for measuring complex physiological responses, as it is more appropriate to perform them in laboratory simulations. Measurements, such as the temperature of the skin and the core, which are essential for determining the heat stress of workers, are too invasive in the work process. The aim of the research project is to transfer the working conditions of the factory to a more controlled environment, where other measurements can be obtained (i.e. measurements of skin and core temperature, subjective interpretation of the environment).
a. Applied science: The principal aim of the study is to determined which design characteristics of ventilated vests determine the efficacy of a given ventilated vest. Once the best candidate and/or prototype vests are determined, their ability to mitigate heat strain during simulated and real heat waves will be evaluated. The assessment will be based on autonomic and behavioural responses observed in laboratory simulations and real-life scenarios. The analysis will not only be based on workers’ well-being, but also on their productivity.
b. Basic science: The autonomic and behavioural responses to heat stress are well documented, but the participants in studies previously reported do not incorporate participants representing worker demographics in Slovenia and Europe. Thus, one of the principle aims will be to augment the existing data in the literature to include the responses of a wider age and fitness range.
c. Transfer of technology to industry (socioeconomic benefits of the proposed study): Our previous investigations of ventilated vests focussed on their benefits for army personnel deployed on peace-keeping missions in desert (45°C, 10% relative humidity), and jungle (35°C, 90% relative humidity) conditions. The studies were designed to assess the tolerance, and survival time in such conditions. From these studies we realised the following:
i. Design characteristics impact on the functioning of the vests.
ii. The tasks conducted by the wearer may impact on the efficacy of the vest.
iii. No studies to date have evaluated the efficacy of the vests in an industrial environment during a heat wave.
Our intension is to pursue the collaboration of a Slovene/European industrial partner, that would be interested in designing/manufacturing a ventilated vest specifically for the industrial environment. In the past we have collaborated with Intersocks d.o.o. (Kočevje, Slovenia) in evaluating garment concepts, and hope to continue this collaboration within the framework of the current project.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
