Projekti / Programi
Vodenje lokalne skupnosti: birokratizacija politike ali politizacija birokracije?
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Vodenje, birokracija, politizacija, uprava, politika, Slovenija.
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
33786 |
dr. Simona Kukovič |
Politične vede |
Vodja |
2018 - 2020 |
308 |
Organizacije (1)
Povzetek
V tradicionalnem (weberijanskem in wilsonianskem) razumevanju odnosov med politiko in upravo obstaja jasna ločnica in hierarhija dela: politik deluje kot suvereni predstavnik političnih vrednot in interesov, medtem ko je birokrat podrejen strokovni svetovalec in izvajalec javnih politik, katerega glavna skrb je učinkovitost. V tem kontekstu vodenje po definiciji izvajajo politiki s pomočjo birokratov, ki so strokovnjaki za ustvarjanje reda in predlaganje izvedljivih možnosti za reševanje kompleksnih družebnih problemov (‘t Hart 2014, 27; ‘t Hart in Uhr 2008). Večina sodobnih avtorjev, kot so Peters (1988), Aberbach, Putnam in Rockman (1981), Svara (2001), Heady (2001) ter Mouritzen in Svara (2002) se s strogo ločitvijo med upravo in politiko, ki sta jo zagovarjala Wilson in Weber ne strinja, zato so izdelali modele, ki različno opredeljujejo povezovanje uprave in politike. Konflikt med visokimi javnimi uslužbenci in političnimi funkcionarji je v upravno-politični znanosti pogosto omenjen kot osnovni problem sodobne politične oblasti in javnega vodenja. Da bi mogli razumeti proces vodenja in njegovo delovanje, je nujno, da je odnos med obema ključnima skupinama akterjev, ki nanj v največji meri vplivata, čimbolj znan in raziskan.
Predlagana temeljna raziskava temelji na političnih znanostih, pri čemer vključuje nekatere interdisciplinarne elemente in združuje proučevanje dveh fenomenov, in sicer javnega vodenja ter upravno-politične dihotomije na državljanom najbližji, tj. lokalni ravni oblasti. Ker v Sloveniji vse od postavitve novega sistema lokalne samouprave leta 1994 do danes ni bilo izvedene celostne raziskave, ki bi hkrati obravnavala odnos med lokalno politiko in upravo v povezavi z javnim vodenjem, bodo dobljeni rezultati izvedene raziskave omogočili oblikovanje tipologij političnega in upravnega vodenja. Osrednje vprašanje raziskave je: »kdo vodi občino; so to politični vodje (župani), ki so izbrani s strani občanov na volitvah, ali so voditelji javni uslužbenci (direktorji občinskih uprav), ki delujejo predvsem v senci, ali je ključna nekakšna kombinacija obojih?« Raziskovanje vodenja ne bo usmerjeno le na posamezne prispevke županov ali DOU, ampak bo fokus raziskovanja usmerjen v načine, kako so oboji povezani med sabo in kako je delo lokalne oblasti razdeljeno med njimi. Cilj predlaganega projekta je medsebojno povezovanje obstoječega, a razdrobljenega znanja o upravno-političnih odnosih na lokalni ravni. Hkrati bomo na primeru slovenskega župana, pri katerem bomo raziskovali prekrivanje politične in administrative vloge, dokazovali obstoj t.i. čistega križanca, doslej zgolj teoretsko nakazanega (pa nikoli jasno dokazanega) popolnega prekrivanja politične in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije.
Predlagani raziskovalni projekt bo zajemal analizo primarnih podatkov, osrednja raziskovalna metoda pa bo terenska empirična raziskava s pomočjo strukturiranega večmodularnega anketnega vprašalnika med župani in DOU slovenskih občin. Opazovanje bo torej usmerjeno na politične vodje in najvišje javne uslužbence v slovenskem sistemu lokalne oblasti. Poleg standardne kvantitativne metode zbiranja podatkov s pomočjo večmodularnega strukturiranega anketnega vprašalnika bomo v interpretacijo dobljenih podatkov vključili tudi analizo kvalitativnih podatkov, ki jih bomo pridobili s pomočjo izvedenih poglobljenih družboslovnih intervjujev. Strukturirane družboslovne intervjuje bomo izvedli s tistimi župani, pri katerih bomo na podlagi analize kvantitativnih podatkov opazili prisotnost čistega križanca, torej četrte podobe konfiguracije Aberbacha, Putnama in Rockmana. Ker gre za prvo tovrstno dokazovanje obstoja teoretične podobe popolnega prekrivanja politične in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije na lokalni ravni, bomo preko intervjujev identificirali posledice takšnega delovanja pri vodenju občine.
Citirane reference so priložene v predstavitvi ra
Pomen za razvoj znanosti
Problematika raziskovanja odnosa med upravo in politiko ima dolgo zgodovino, zacˇetke razvoja upravno-politicˇne dihotomije pa povezujemo predvsem z imenoma Woodrowa Wilsona in Maxa Webra ter njunimi deli s konca 19. stoletja. Vecˇina sodobnih avtorjev kot so Peters (1988), Aberbach, Putnam in Rockman (1981), Svara (2001), Heady (2001) ter Mouritzen in Svara (2002) se s strogo locˇitvijo med upravo in politiko, ki sta jo zagovarjala Wilson in Weber ne strinja, zato so izdelali modele, ki razlicˇno opredeljujejo povezovanje uprave in politike. Konflikt med visokimi javnimi uslužbenci in politicˇnimi funkcionarji je v upravno-politicˇni znanosti pogosto omenjen kot osnovni problem sodobne politicˇne oblasti in javnega vodenja. Da bi mogli razumeti proces vodenja in njegovo delovanje, je nujno, da je odnos med obema kljucˇnima skupinama akterjev, ki nanj v najvecˇji meri vplivata, v cˇimbolj znan in raziskan. Predlagana raziskava izvira iz politične znanosti in vsebuje nekatere interdisciplinarne elemente ter združuje proucˇevanje dveh fenomenov, in sicer javnega vodenja ter upravno-politicˇne dihotomije na državljanom najbližji, tj. lokalni ravni oblasti. Na obeh podrocˇjih je namrecˇ zaznati akademski deficit, saj so se le redki avtorji celostno ukvarjali s posameznim omenjenim podrocˇjem; še redkejši posamezniki pa so izbrani podrocˇji v svojih raziskavah povezali. Ker v Sloveniji vse od postavitve novega sistema lokalne samouprave leta 1994 do danes ni bilo izvedene celostne raziskave, ki bi hkrati obravnavala odnos med lokalno politiko in upravo v povezavi z javnim vodenjem, bodo dobljeni rezultati izvedene raziskave omogocˇili oblikovanje modelov oz. tipologij politicˇnega in upravnega vodenja. Hkrati bomo na primeru slovenskega župana, pri katerem bomo raziskovali prekrivanje politicˇne in administrative vloge, dokazovali obstoj t.i. cˇistega križanca, doslej zgolj teoretsko nakazanega (pa nikoli jasno dokazanega) popolnega prekrivanja politicˇne in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije. Dodana vrednost predlaganega projekta za razvoj znanosti sega na dve podrocˇji, in sicer na teoreticˇni in metodološki prispevek. Teoreticˇni prispevek predlaganega projekta se nanaša na oblikovanje tipologij politicˇnega in upravnega vodenja na lokalni ravni v državi z diferenciranim sistemom lokalne oblasti; s tem bomo nadgradili obstojecˇe teoretske modele upravno-politicˇne dihotomije. Metodološki prispevek je v inovativnem pristopu proucˇevanja politicˇnega in upravnega vodenja, in sicer s sistematicˇno metodološko znanstveno analizo upravno-politicˇne dihotomije. Ugotovitve in rezultati predlaganega podoktorskega raziskovalnega projekta bodo v akademski skupnosti upravne in politicˇne znanosti nedvomno pustili globok in dolgotrajen pecˇat.
Citirane reference so priložene v predstavitvi raziskovalnega projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
The issue of research of relationship between administration and politics has a long history, and the beginnings of the development of politico-administrative dichotomy are traced back to the work of Woodrow Wilson and Max Weber at the end of 19th century. Most of the contemporary authors, such as Peters (1988), Aberbach, Putnam and Rockman (1981), Svara (1999), Heady (2001), Mouritzen and Svara (2002) disagree with the notion of a strict division between administration and politics as advocated by Weber and Wilson, therefore they have presented and advocated models that describe the relations between administration and politics in differing manners. The conflict between senior civil servants and politicians is in administrative or/and political science commonly stated as one of the basic problems of contemporary political authority and public leadership. If we want to fully understand the processes of leadership and their effects, it is urgent to proceed with in-depth research of the relations between both key groups that influence the processes of governance the most. The proposed research is interdisciplinary in nature, combining study of two phenomena, namely, public leadership and politico-administrative dichotomy at the citizens’ closest, local level, of government. Both areas suffer from substantial academic deficit, since only a few authors comprehensively dealt with particular area so far, but even rarer are the individuals that have jointly analyzed both areas in their research. In Slovenia there has been no comprehensive study done since the introduction of the local government in 1994, which would address the relationship between politics and administration in relation to the public leadership. Therefore the results of our project are going to enable the development of models and/or typologies of political and administrative leadership. At the same time we will explore the infamous overlap between political and administrative role of Slovenian mayor, proving the existence of the so-called pure hybrid that was so far only theoretically implied total overlap of political and administrative roles in the performance of public functions. The added value of the proposed research project for development of science spans two fields, namely theoretical and methodological contribution. The theoretical contribution of the proposed project concerns the creation of political and administrative management typologies at the local level in the country with a differentiated system of local government. This way we aim to upgrade the existing theoretical models of politico-administrative dichotomy. The methodological contribution is an innovative approach to the study the political and administrative leadership, with systematic and methodological analysis of politico-administrative dichotomy. Findings and results of the proposed project will leave profound and lasting impact.
Cited references are to be found in the description of the research project.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
