Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Poselitev jugovzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
arheologija, zgodnji srednji vek, poselitev, jugovzhodne Alpe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  09029  Mateja Belak  Arheologija  Raziskovalec  2018 - 2022  182 
2.  51147  dr. Andrej Magdič  Arheologija  Raziskovalec  2018 - 2022  52 
3.  15298  dr. Zvezdana Modrijan  Arheologija  Raziskovalec  2018 - 2022  77 
4.  09461  dr. Andrej Pleterski  Arheologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2022  595 
5.  38265  dr. Jernej Rihter  Humanistika  Raziskovalec  2018 - 2022  51 
6.  27737  dr. Benjamin Štular  Arheologija  Vodja projekta/programa  2018 - 2022  250 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
2.  2316  Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine  Ljubljana  1423215  2.698 
Povzetek
Povzetek. Namen projekta je narediti sintetično študijo poselitve jugovzhodnoalpske regije v zgodnjem srednjem veku (približno 500 do 1000 n. št.). To bomo dosegli s kronološko in prostorsko analizo poselitvenih faz za celotno regijo in z analizo treh mikro-regij; slednje bodo obravnavale izbrana vprašanja o gospodarstvu, družbi in kulturi. Raziskovalna vprašanja. Zgodnjesrednjeveška arheologija jugovzhodnoalpske regije temelji na študijah grobišč, Zakladnih najdb in naselbin. Trenutno največji problem predstavlja slabo poznavanje naselbin. Razlog je slaba arheološka vidnost le-teh, ki je posledica 1) maloštevilnih najdb v primerjavi z najdišči iz drugih obdobij in 2) kontinuiteto poselitve na številnih lokacij do danes. Kljub temu so v zadnjih dveh desetletjih odkrili veliko število novih naselbin, predvsem v okviru zaščitnih izkopavanj ogromnih površin. Vendar je bila o manj kot četrtina novoodkritih naselbin analizirana in objavljena. Slabo poznavanje naselbin zato ostaja največji problem zgodnjesrednjeveške arheologije v jugovzhodnoalpski regiji. Toda prvič v zgodovini imamo na voljo dovolj podatkov o naseljih, da odpravimo to stanje, kar je namen predlaganega projekta. Cilji. Za uresničitev tega namena smo postavili dva cilja: 1) analiza zgodnjesrednjeveške poselitve v jugovzhodnoalpski regiji, ki je osredotočena na prostorske in kronološke spremembe; 2) analiza treh mikro-regij, izbranih za obravnavo izbranih ključnih družbeno-ekonomskih tem, ki so pomembne za celotno regijo: a) geneza župe (zgodnjesrednjeveška teritorialna enota) b) geneze zgodnjesrednjeveške kneževine in c) način in oblika prehoda zgodnjesrednjeveških upravnih struktur v visokosrednjeveški fevdalni sistem. Inovativnost. Najpomembnejši rezultat projekta bo prva sintetična analiza zgodnjesrednjeveške poselitve jugovzhodnoalpske regije kot celotne. Rezultati mikro-regionalnih analiz bodo pomembni za širše razumevanje zgodnjesrednjeveških migracij in medsebojnih stikov s staroselci. Poleg tega bomo nadaljevali z metodološkim razvojem na področju orodij in algoritmov za GIS-e in LiDAR. Metode. Glavni vir podatkov regionalne analize je zbirka podatkov in spletna aplikacija ZBIVA, v kateri so zbrana vsa objavljena zgodnjesrednjeveška arheološka najdišča. V okviru projekta bodo podatki dopolnjeni s podatki iz neobjavljenih izkopavanj v Sloveniji in Avstriji. Te podatke bomo analizirali z orodji za prostorske analize. Mikro-regionalne analize temeljijo na analizi gospodarskega zaledja, pri čemer sta glavni orodji LiDAR in retrogradna analiza zemljiškega katastra. Tak pristop omogoča kontekstualizacijo arheoloških podatkov v njihovem fizičnem okolju. Namesto točke na zemljevidu so naselja in pokopališča del pokrajine, ki je prepredena z mrežami poti, sistemom polj in kulturno krajino. Raziskovalci. Slovensko-avstrijska projektna skupina (vodja dr. Benjamin Štular, ZRC SAZU) združuje znanja o analitičnih orodijih (LiDAR, GIS-i) s poznavanjem arheologije obdobij od pozne antike do visokega srednjega veka z jasnim poudarkom na zgodnjesrednjeveški arheologji jugovzhodnoalpske regije. Profesor Manfred Lehner bo projektni vodja avstrijskega dela. Člani raziskovalne skupine so skrbno izbrani ne glede na institucije ali starost. Vsak raziskovalec je strokovnjak za zgodnjesrednjeveško ali poznoantično arheologijo v regiji. Poleg tega je vsak specialist za določeno metodo ali mikroregijo. Specialist LiDAR je dobrodošel dodatek ekipi.
Pomen za razvoj znanosti
Najpomembnejši rezultat projekta, ki ima največji potencialni vpliv na znanost, bo sintetična študija poselitve jugovzhodnoalpske regije v zgodnjem srednjem veku. To bo prva takšna sinteza po l. 1979 in bo znatno izboljšala naše razumevanje zgodnjega srednjeveškega obdobja v regiji in bo odmevna v arheologiji zgodnjega srednjega veka Evrope. Kot posledica te študije bomo okrepili razumevanje zgodnjega srednjega veka v evropskem kontekstu. Območje bo prvič priznalo kronologijo naselij in kulturne procese taljenja loncev. Spletna storitev ZBIVA je jamstvo za trajnost in ponovno uporabo rezultatov projekta. ZBIVA omogoča izvedbo vrhunskih raziskav vsem zgodnjesrednjeveškim arheologom, ne glede na njihov dostop do znanstvene infrastrukture. Poleg tega bomo v projektu lahko nadaljevali ravoj vrhunskih orodij, algoritmov in metod za analizo podatkov GIS-a in lidarskih podatkov. Projekt bo koristil tudi kulturni in nacionalni zavesti v Sloveniji in Avstriji. Nacionalna zavest v obeh državah močno temelji na naši interpretaciji zgodnjega srednjega veka. Zato je ključnega pomena, da znanstvene rezultate dosežejo enaki partnerji iz Slovenije in Avstrije. Samo na ta način bo verodostojnost rezultatov ugodno vplivala na vztrajne nesoglasje na področjih souporabe Slovencev in Avstrijcev. Znanost, ki jo izvajajo raziskovalci iz ene države, je pogosto zavrnjena kot pristranska.
Pomen za razvoj Slovenije
The most relevant result of the project with the biggest potential impact in science will be the synthetic study of the settlement of the south-eastern Alpine region in the early middle ages. This will be the first such synthesis since 1979 that will significantly improve our understanding of the early medieval period in the region and will be influential for the entire field of the archaeology of early middle ages in Europe. Regionally, the chronology of the settlement and cultural "melting pot" processes will be recognised for the first time. The ZBIVA web service is a guarantee for the sustainability and reusability of the project's results. ZBIVA will enable any early medieval archaeologist, regardless of their access to scientific infrastructure, to conduct cutting-edge research. In addition, within the project we will continue to develop beyond-the-state-of-the-art tools, algorithms and methods for GIS and airborne LIDAR data analysis. The project will also benefit to the cultural and national awareness in both Slovenia and Austria. National awareness in the two countries is based, amongst other, on the interpretation of the early middle ages. It is of vital importance, therefore, that the scientific results are arrived at by equal partners from Slovenia and Austria. Only in this way the credibility of the results will have beneficial influences on the persisting discords. The science conducted by researchers from just one country is all to often rejected as biased.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno