Projekti / Programi
Preučitev in predlog izbora najprimernejših nekemičnih metod zatiranja plevela kot nadomestilo za uporabo glifosata in drugih herbicidov za slovenske razmere
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
Koda |
Veda |
Področje |
B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Pleveli, kmetijstvo, zatiranje, herbicidi, glifosat, alternativne metode, nekemične metode, mehanski ukrepi
Raziskovalci (23)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
04124 |
dr. Rajko Bernik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
514 |
2. |
28296 |
Brigita Bračko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
13 |
3. |
38630 |
Jure Brečko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
117 |
4. |
37631 |
Biserka Donik Purgaj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
112 |
5. |
17302 |
Anton Gjergek |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
25 |
6. |
53771 |
Ana Hiti Dvoršak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
62 |
7. |
14929 |
mag. Matej Knapič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
318 |
8. |
34256 |
dr. Aleš Kolmanič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
247 |
9. |
29500 |
dr. Robert Leskovšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2018 - 2021 |
222 |
10. |
13492 |
dr. Mario Lešnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
563 |
11. |
50095 |
Simon Ograjšek |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
3 |
12. |
30797 |
dr. Andrej Paušič |
Biologija |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
151 |
13. |
39839 |
Aleš Plut |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
25 |
14. |
53988 |
Anže Rovanšek |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2021 |
40 |
15. |
10922 |
dr. Andrej Simončič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
922 |
16. |
33607 |
Marijan Sirk |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
0 |
17. |
51375 |
Tadej Toplak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
7 |
18. |
22596 |
Stanislav Vajs |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
88 |
19. |
34325 |
dr. Andrej Vončina |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
140 |
20. |
00962 |
dr. Stanislav Vršič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
373 |
21. |
23589 |
dr. Filip Vučajnk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
161 |
22. |
17853 |
Barbara Zagorc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
357 |
23. |
30639 |
dr. Uroš Žibrat |
Biologija |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
129 |
Organizacije (4)
Povzetek
Projekt vključuje pripravo nabora nekemičnih ukrepov za uravnavanje plevelne vegetacije in njihovo preizkušanje v realnih pridelovalnih pogojih, s ciljem razvoja bolj trajnostnega kmetijstva v Sloveniji. Strategija slovenskega kmetijstva teži k vzpostavitvi in zagotavljanju konkurenčne kmetijske pridelave ob sočasni skrbi za okolje in zdravje ljudi. Pričakovani rezultati predlaganega projekta, ki predvidevajo ustrezno vključitev nekemičnih ukrepov v tehnolološka navodila za kmetijsko pridelavo so neposredno povezani z zgoraj omenjenimi cilji, saj bodo pripomogli k učinkovitejši kmetijski pridelavi. Projektni rezultati bodo imeli tudi posredne učinke, saj bodo izsledki podlaga za izvajanje ustreznih razvojnih programov, ki bi slovensko kmetijsko pripeljale do želenega cilja.
Pri pripravi nabora ukrepov bomo uporabili znanje in izkušnje iz tujine, saj gre za zelo specifično področje, ki zahteva dolgoročno preizkušanje ustreznih nekemičnih ukrepov v realnih pridelovalnih pogojih. Najuspešnejše in najprimernejše metode bomo prilagoditi slovenskim razmeram in jih tudi preizkusili v praksi. Izbrane rešitve bodo pokrile večino slovenskih pridelovalnih sistemov pri nas in sicer poljedelsko in vrtnarsko proizvodnjo ter trajne nasade. Projekt bo vključeval sedem delovnih sklopov (DS). V okviru DS1 - Pregled trenutnega stanja uporabe herbicidov in uporabe nekemičnih ukrepov zatiranja plevela v Sloveniji
bomo analizirali nabor vseh nekemičnih ukrepov, ki so na voljo v svetu in na podlagi izsledkov naredili ožji izbor metod, ki bi bile najprimernejše za slovenske pridelovalne razmere. Vsebina DS2 - Preučitev posledic potencialne posledice prepovedi uporabe glifosata na uravnavanje plevelne populacije v Sloveniji
je namenjena preučitvi posledic potencialne prepovedi uporabe glifosata in posebej za trajne nasade izdelati scenarij v primeru popolne prepovedi njegove uporabe. Po opravljeni analizi in pregledu stanja bomo izbrane rešitve v okviru DS 3 - Možnosti nekemičnega zatiranja plevela v poljedelstvu in vrtnarstvu in preizkus izbranih alternativnih metod preizkusili tudi v praksi, pri čemer bomo poseben poudarek namenili prilagoditvi slovenskim pridelovalnim razmeram. Eden od bolj odvisnih pridelovalnih sistemov od porabe glifosata so zagotovo trajni nasadi, zato bomo znotraj DS4 - Možnosti nekemičnega zatiranja plevela v sadjarstvu in preizkus preizkus izbranih alternativnih metod in DS5 - Možnosti nekemičnega zatiranja plevela v vinogradništvu in preizkus izbranih alternativnih metod po analizi stanja tudi s praktičnim preizkusom preverili različne alternativne nekemične metode uravnavanaj plevelne vegetacije. Vse metode in tehnologije, ki bodo preizkušane v praksi bomo tudi ekonomsko ovrednotili znotraj DS 6 - Ekonomska učinkovitost izbranih alternativnih metod nekemičnega zatiranja plevela in na ta način pridobili informacije o stroškovnem vidiku njihove implementacije. Rešitve, ki se bodo izkazale za najbolj učinkovite in primerne za slovenske razmere bodo predstavljene tako širši javnosti, kakor tudi ciljni znotraj DS7 - Tehnološka navodila za izvedbo alternativnih metod nekemičnega zatiranja plevela
Projekt je zelo pomemben za slovensko kmetijstvo in gospodarstvo kot tudi družbo v celoti. Rezultate raziskave bo mogoče posredno in neposredno prenašati v prakso preko demonstracijskih poskusov in ukrepov kmetijske politike, posledično pa se bo izboljšalo tehnološko, okoljsko in ekonomsko poslovanje kmetijskih gospodarstev.
Projekt, oziroma uspešna implementacija njegovih rezultatov, bo prispeval k razvoju agroekonomske, okoljske in biološke znanosti še bolj pa se bo izboljšal tako trajnostni vidik slovenske kmetijske pridelave, kakor tudi povečala konkurenčnost slovenskih kmetijskih gospodarstev.
Pomen za razvoj znanosti
Na razvoj znanosti, oziroma stroke bo imel projekt in projektni rezultati tako neposredne kot posredne učinke. Zmanjšanje odvisnosti od kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, med njimi tudi herbicidov, predstavlja pomemben cilj strategije skupne kmetijske politike Evropske unije (EU) in hkrati ena od prioritet razvoja znanosti in stroke. V okviru projekta bomo z raziskovalnim pristopom iskali rešitve za težave, s katerimi se soočamo pri konvencionalnem obvladovanju plevelov v kmetijstvu, vključno z varnostjo za okolje in zdravje ljudi. S preskušanjem več nekemičnih metod zatiranja plevela bomo ponudili slovenskim raziskovalcem s področja pridelave kmetijskih rastlin ter kmetijskim svetovalcem novo znanje o varstvu rastlin, ki bo usmerjeno predvsem v zmanjševanje tveganja zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev tako za okolje, neciljne organizme kot tudi za ljudi. Projekt je tako pomemben za razvoj slovenske agroživilske, agroekonomske, okoljske in biološke znanosti. V projektu bo sodelovalo več mlajših raziskovalcev, ki bodo na ta na način dobili priložnost nadgrajevanja svojega znanja in s tem večje konkurenčnosti tako v domačem kakor mednarodnem znanstvenem okolju. Vse strokovne in znanstvene rezultate bomo objavili v obliki strokovnih in znanstvenih člankih ter jih predstavili na različnih strokovnih srečanjih (Dnevi pšenice, koruze, DVRS srečanje; Novi izzivi agronomije, ipd.), kar bo neposredno vplivalo na razvoj slovenske znanosti in stroke s področja aplikativne agronomije.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bo imel projekt oz. projektni izsledki učinek tudi na gospodarstvo, saj bo rezultate naše raziskave mogoče posredno in neposredno prenašati v prakso preko ukrepov kmetijske politike, preko organizirnaih demonstracij ali predavanj svetovalne službe. Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi povezanimi z obvladovanjem plevelov. Ob vse manjšem naboru ustreznih herbicidov in morebitni prepovedi uporabe glifosata v prihodnosti, trenutno ni na voljo dovolj učinkovitih, ekonomsko sprejemljivih in tehnično izvedljivih nekemičnih metod obvladovanja plevelov, ki bi lahko zadovoljivo nadomestile uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali pa so tovrstne metode šele v razvoju. Uvedba novih, preskušenih nekemičnih metod v kmetijski pridelavi, bo omilila potencialne negativne posledice pojava odpornosti posameznih plevelov na nekatere pogostokrat uporabljane herbicide in na ta način preprečila samo gospodarsko škodo, ki bi nastala s potrebo uvajanja alternativnih metod zatiranja na herbicide odpornih plevelov. Projekt bo imel gospodarske učinke tudi prek sodelovanja s podjetjem za izdelavo kmetijske mehanizacije, saj bomo na ta način neposredno sodelovali v razvoju in izboljšavah kmetijske mehanizacije za obvladovanje plevelov. Na ta način bodo naši proizvajalci kmetijske mehanizacije postali konkurenčnejši vodilnim podjetjem v tej panogi, kar bo vplivalo na povečano zaupanje v domače gospodarstvo in s tem povpraševanje po slovenskih kmetijskih strojih. Uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin im a v splošnem zelo negativno percepcijo s strani potrošnika, zato se bo z uvajanjem nekemičnih metod obvladovanja plevelov in z ustreznim informiranjem javnosti okrepilo zaupanje potrošnikov v kakovost in varnost v Sloveniji pridelane hrane.
Z razvojem in uvajanjem nekemičnih metod uravnavanja plevelne vegetacije bomo doprinesli k razvoju za družbo in okolje izjemno pomembnih tehnoloških procesov kmetijske proizvodnje, ki bodo zagotavljali dolgoročno, varno in kakovostno pridelavo hrane, izboljšali življenjski standard pridelovalcev in vplivali na večjo gospodarsko rast države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2020