Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Preučitev in predlog izbora najprimernejših nekemičnih metod zatiranja plevela kot nadomestilo za uporabo glifosata in drugih herbicidov za slovenske razmere

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Pleveli, kmetijstvo, zatiranje, herbicidi, glifosat, alternativne metode, nekemične metode, mehanski ukrepi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04124  dr. Rajko Bernik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  527 
2.  28296  Brigita Bračko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  13 
3.  38630  Jure Brečko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  129 
4.  37631  Biserka Donik Purgaj  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  136 
5.  17302  Anton Gjergek    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  25 
6.  53771  Ana Hiti Dvoršak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2021  70 
7.  14929  mag. Matej Knapič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  353 
8.  34256  dr. Aleš Kolmanič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  309 
9.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2018 - 2021  258 
10.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  598 
11.  50095  Simon Ograjšek    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
12.  30797  dr. Andrej Paušič  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2021  176 
13.  39839  Aleš Plut  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  26 
14.  53988  Anže Rovanšek    Tehnični sodelavec  2020 - 2021  56 
15.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  932 
16.  33607  Marijan Sirk    Tehnični sodelavec  2018 - 2021 
17.  51375  Tadej Toplak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021 
18.  22596  Stanislav Vajs  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2019  88 
19.  34325  dr. Andrej Vončina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  190 
20.  00962  dr. Stanislav Vršič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  393 
21.  23589  dr. Filip Vučajnk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  178 
22.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  373 
23.  30639  dr. Uroš Žibrat  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  159 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.040 
2.  0148  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor  Maribor  5129877000  1.035 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.844 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.899 
Povzetek
Projekt vključuje pripravo nabora nekemičnih ukrepov za uravnavanje plevelne vegetacije in njihovo preizkušanje v realnih pridelovalnih pogojih, s ciljem razvoja bolj trajnostnega kmetijstva v Sloveniji. Strategija slovenskega kmetijstva teži k vzpostavitvi in zagotavljanju konkurenčne kmetijske pridelave ob sočasni skrbi za okolje in zdravje ljudi. Pričakovani rezultati predlaganega projekta, ki predvidevajo ustrezno vključitev nekemičnih ukrepov v tehnolološka navodila za kmetijsko pridelavo so neposredno povezani z zgoraj omenjenimi cilji, saj bodo pripomogli k učinkovitejši kmetijski pridelavi. Projektni rezultati bodo imeli tudi posredne učinke, saj bodo izsledki podlaga za izvajanje ustreznih razvojnih programov, ki bi slovensko kmetijsko pripeljale do želenega cilja. Pri pripravi nabora ukrepov bomo uporabili znanje in izkušnje iz tujine, saj gre za zelo specifično področje, ki zahteva dolgoročno preizkušanje ustreznih nekemičnih ukrepov v realnih pridelovalnih pogojih. Najuspešnejše in najprimernejše metode bomo prilagoditi slovenskim razmeram in jih tudi preizkusili v praksi. Izbrane rešitve bodo pokrile večino slovenskih pridelovalnih sistemov pri nas in sicer poljedelsko in vrtnarsko proizvodnjo ter trajne nasade. Projekt bo vključeval sedem delovnih sklopov (DS). V okviru DS1 - Pregled trenutnega stanja uporabe herbicidov in uporabe nekemičnih ukrepov zatiranja plevela v Sloveniji bomo analizirali nabor vseh nekemičnih ukrepov, ki so na voljo v svetu in na podlagi izsledkov naredili ožji izbor metod, ki bi bile najprimernejše za slovenske pridelovalne razmere. Vsebina DS2 - Preučitev posledic potencialne posledice prepovedi uporabe glifosata na uravnavanje plevelne populacije v Sloveniji je namenjena preučitvi posledic potencialne prepovedi uporabe glifosata in posebej za trajne nasade izdelati scenarij v primeru popolne prepovedi njegove uporabe. Po opravljeni analizi in pregledu stanja bomo izbrane rešitve v okviru DS 3 - Možnosti nekemičnega zatiranja plevela v poljedelstvu in vrtnarstvu in preizkus izbranih alternativnih metod preizkusili tudi v praksi, pri čemer bomo poseben poudarek namenili prilagoditvi slovenskim pridelovalnim razmeram. Eden od bolj odvisnih pridelovalnih sistemov od porabe glifosata so zagotovo trajni nasadi, zato bomo znotraj DS4 - Možnosti nekemičnega zatiranja plevela v sadjarstvu in preizkus preizkus izbranih alternativnih metod in DS5 - Možnosti nekemičnega zatiranja plevela v vinogradništvu in preizkus izbranih alternativnih metod po analizi stanja tudi s praktičnim preizkusom preverili različne alternativne nekemične metode uravnavanaj plevelne vegetacije. Vse metode in tehnologije, ki bodo preizkušane v praksi bomo tudi ekonomsko ovrednotili znotraj DS 6 - Ekonomska učinkovitost izbranih alternativnih metod nekemičnega zatiranja plevela in na ta način pridobili informacije o stroškovnem vidiku njihove implementacije. Rešitve, ki se bodo izkazale za najbolj učinkovite in primerne za slovenske razmere bodo predstavljene tako širši javnosti, kakor tudi ciljni znotraj DS7 - Tehnološka navodila za izvedbo alternativnih metod nekemičnega zatiranja plevela Projekt je zelo pomemben za slovensko kmetijstvo in gospodarstvo kot tudi družbo v celoti. Rezultate raziskave bo mogoče posredno in neposredno prenašati v prakso preko demonstracijskih poskusov in ukrepov kmetijske politike, posledično pa se bo izboljšalo tehnološko, okoljsko in ekonomsko poslovanje kmetijskih gospodarstev. Projekt, oziroma uspešna implementacija njegovih rezultatov, bo prispeval k razvoju agroekonomske, okoljske in biološke znanosti še bolj pa se bo izboljšal tako trajnostni vidik slovenske kmetijske pridelave, kakor tudi povečala konkurenčnost slovenskih kmetijskih gospodarstev.
Pomen za razvoj znanosti
Na razvoj znanosti, oziroma stroke bo imel projekt in projektni rezultati tako neposredne kot posredne učinke. Zmanjšanje odvisnosti od kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, med njimi tudi herbicidov, predstavlja pomemben cilj strategije skupne kmetijske politike Evropske unije (EU) in hkrati ena od prioritet razvoja znanosti in stroke. V okviru projekta bomo z raziskovalnim pristopom iskali rešitve za težave, s katerimi se soočamo pri konvencionalnem obvladovanju plevelov v kmetijstvu,  vključno z varnostjo za okolje in zdravje ljudi. S preskušanjem več nekemičnih metod zatiranja plevela bomo ponudili slovenskim raziskovalcem s področja pridelave kmetijskih rastlin ter kmetijskim svetovalcem novo znanje o varstvu rastlin, ki bo usmerjeno predvsem v zmanjševanje tveganja zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev tako za okolje, neciljne organizme kot tudi za ljudi. Projekt je tako pomemben za razvoj slovenske agroživilske, agroekonomske, okoljske in biološke znanosti. V projektu bo sodelovalo več mlajših raziskovalcev, ki bodo na ta na način dobili priložnost nadgrajevanja svojega znanja in s tem večje konkurenčnosti tako v domačem kakor mednarodnem znanstvenem okolju. Vse strokovne in znanstvene rezultate bomo objavili v obliki strokovnih in znanstvenih člankih ter jih predstavili na različnih strokovnih srečanjih (Dnevi pšenice, koruze, DVRS srečanje; Novi izzivi agronomije, ipd.), kar bo neposredno vplivalo na razvoj slovenske znanosti in stroke s področja aplikativne agronomije.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bo imel projekt oz. projektni izsledki učinek tudi na gospodarstvo, saj bo rezultate naše raziskave mogoče posredno in neposredno prenašati v prakso preko ukrepov kmetijske politike, preko organizirnaih demonstracij ali predavanj svetovalne službe. Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi povezanimi z obvladovanjem plevelov. Ob vse manjšem naboru ustreznih herbicidov in morebitni prepovedi uporabe glifosata v prihodnosti, trenutno ni na voljo dovolj učinkovitih, ekonomsko sprejemljivih in tehnično izvedljivih nekemičnih metod obvladovanja plevelov, ki bi lahko zadovoljivo nadomestile uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali pa so tovrstne metode šele v razvoju. Uvedba novih, preskušenih nekemičnih metod v kmetijski pridelavi, bo omilila potencialne negativne posledice pojava odpornosti posameznih plevelov na nekatere pogostokrat uporabljane herbicide in na ta način preprečila samo gospodarsko škodo, ki bi nastala s potrebo uvajanja alternativnih metod zatiranja na herbicide odpornih plevelov. Projekt bo imel gospodarske učinke tudi prek sodelovanja s podjetjem za izdelavo kmetijske mehanizacije, saj bomo na ta način neposredno sodelovali v razvoju in izboljšavah kmetijske mehanizacije za obvladovanje plevelov. Na ta način bodo naši proizvajalci kmetijske mehanizacije postali konkurenčnejši vodilnim podjetjem v tej panogi, kar bo vplivalo na povečano zaupanje v domače gospodarstvo in s tem povpraševanje po slovenskih kmetijskih strojih. Uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin im a v splošnem zelo negativno percepcijo s strani potrošnika, zato se bo z uvajanjem nekemičnih metod obvladovanja plevelov in z ustreznim informiranjem javnosti okrepilo zaupanje potrošnikov v kakovost in varnost v Sloveniji pridelane hrane. Z razvojem in uvajanjem nekemičnih metod uravnavanja plevelne vegetacije bomo doprinesli k razvoju za družbo in okolje izjemno pomembnih tehnoloških procesov kmetijske proizvodnje, ki bodo zagotavljali dolgoročno, varno in kakovostno pridelavo hrane, izboljšali življenjski standard pridelovalcev in vplivali na večjo gospodarsko rast države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno