Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Obvladovanje plodove vinske mušice (Drosophila suzuki) z metodami z nizkim tveganjem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.05  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Fitomedicina 

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biopesticid; borovnica; češnja; integrirano varstvo rastlin; jagodičevje; maline; malinjak; metode z nizkim tveganjem; škodljivci; žuželke
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  606 
2.  39280  dr. Marko Devetak  Biotehnika  Raziskovalec  2018 - 2021  49 
3.  24785  Alenka Ferlež Rus  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  113 
4.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.030 
5.  34227  Erika Komel  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  53 
6.  05663  dr. Darinka Koron  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  734 
7.  25805  mag. Špela Modic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  309 
8.  39994  Davor Mrzlić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021 
9.  39841  Matic Novljan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  151 
10.  24978  mag. Jolanda Persolja  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  92 
11.  51755  Franček Poličnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  65 
12.  20162  dr. Sebastjan Radišek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  572 
13.  20163  dr. Magda Rak Cizej  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  539 
14.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2018 - 2021  396 
15.  33045  Mojca Rot  Biotehnika  Raziskovalec  2018 - 2021  73 
16.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  710 
17.  34325  dr. Andrej Vončina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  134 
18.  34339  dr. Nika Weber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  170 
19.  27952  dr. Ivan Žežlina  Biotehnika  Raziskovalec  2018 - 2021  201 
20.  39838  Primož Žigon  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  294 
21.  23195  Silvo Žveplan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  188 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.872 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.842 
3.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.017 
4.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  873 
Povzetek
Plodova vinska mušica (PVM) (Drosophila suzukii [Matsumura, 1931], Diptera, Drosophilidae) izvira iz Azije in je od l. 2008 zastopana v Severni Ameriki in Evropi, kjer povzroča škodo na jagodičju, češnjah, breskvah, itd.. Od ostalih sorodnih vrst vinskih mušic, ki se prehranjujejo na gnijočih in poškodovanih plodovih, se samice PVM razlikujejo po ostro nazobčani leglici, s katero odlagajo jajčeca v nepoškodovane zoreče plodove in povzročijo večje izgube pridelka. Ker gre pri nas za relativno novega škodljivca, je treba raziskati njegovo biologijo in preizkusiti primerne metode za njegovo učinkovito obvladovanje. Za celostno obvladovanje PVM niso dovolj samo sintetična FFS (kemični insekticidi), saj njihova uporaba ne zagotavlja 100 % zanesljive zaščite pridelka. Če k temu dodamo, da je spekter aktivnih snovi, s katerimi lahko učinkovito zatiramo škodljive organizme vedno ožji lahko sklenemo, da pri obvladovanju bolezni in škodljivcev ne moremo računati le zgolj na uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Potreben je integriran pristop varstva rastlin s poudarkom na uporabi metod z nizkim tveganjem (MNT), kot so uporaba bioinsekticidov in/ali protiinsektih mrež. Ob uporabi metod z nizkim tveganjem – nekemijskih metod, je potrebno natančno spremljanje biologije škodljivca (odraslih osebkov in pojav prvih ličink) na posameznih mikrolokacijah in v povezavi z različnimi gostiteljskimi rastlinam, do katerih ima PVM različno preferenco. V projektu se bomo osredotočili na sadne vrste, katere imajo v Sloveniji velik ekonomski potencial ter so hkrati dovzetne na napad PVM. To so češnje, maline in ameriške borovnice. Češnja spada v Sloveniji med najpomembnejše sadne vrste. Pridelujemo jo na približno 215 ha. Pridelava malin in borovnic je v Slovenji v zadnjih letih v porastu. Letos pridelujemo maline na 21 ha kar je za cca. 6,1 % več kot v letu 2017, ameriške borovnice pa na 46 ha, kar je za 4 % več kot v l. 2017. V nekaterih nasadih lahko PVM trenutno precej učinkovito obvladujemo z uporabo protiinsektnih mrež, ki pa za pridelovalce predstavljajo precej velik strošek. Večina pridelovalcev pa teh mrež nima in posledično tudi nima v slovenskem sadjarstvu ne obstaja veliko praktičnih izkušenj z njimi. Podobno velja za bioinsekticide, oz. pesticide, katerih aktivne snovi spadajo med MNT. Naraščajoči problemi, povezani s pojavom PVM so vezani tudi na dostopnost alternativnih gostiteljev tega škodljivca v neposredni bližini kmetijskih nasadov gostiteljskih rastlin, ki služijo kot pomemben vir hrane v času, ko gostiteljske rastline na kmetijskih površinah niso na voljo in kot zatočišče v neugodnih okoljskih razmerah. V okviru naše raziskave bomo preskušali in uvajali načela dobre kmetijske prakse s poudarkom na metodah varstva rastlin z nizkim tveganjem (MNT) za obvladovanje PVM v slovenskem pridelovalnem prostoru. Z razvojem in preizkušanjem različnih metod obvladovanja bomo lahko učinkoviteje in okoljsko bolj sprejemljivo preprečevali škodo zaradi plodove vinske mušice v kmetijski pridelavi. Na podlagi dosedanjih ugotovitev v raziskavah in pregledu ustrezne strokovne in znanstvene literature bodo pripravljena strokovna priporočila za obvladovanje škodljivca za pridelovalce. V okviru projekta bomo pripravili tudi informativno gradivo, ki bo pripomoglo k boljši informiranosti in osveščenosti pridelovalcev. Rezultati projekta bodo prispevali k bolj učinkovitemu obvladovanju plodove vinske mušice in omogočanju pridelave ter s tem k izboljšani konkurenčnosti v kmetijski pridelavi.
Pomen za razvoj znanosti
V pridelavi sadja se trenutno soočamo z novimi škodljivimi organizmi (Drosophila suzukii, Halyomorpha halys), katerih zaradi njihovih specifičnih morfoloških in bioloških značilnosti, dinamike pojava ter povzročanja škode v času zorenja sadja, ne moremo obvladovati s klasičnimi metodami varstva rastlin. Za zmanjševanje populacije omenjenih ŠO in preprečevanje škode na pridelku, je potrebno kombinirati kemične in nekemične metode varstva rastlin ter strategijo zatiranja dopolnjevati z različnimi agrotehničnimi in higienskimi ukrepi. V kolikor se bo v preizkušanjih uporaba protiinsektnih mrež izkazala kot metoda učinkovite zaščite češenj pred PVM, bomo metodo svetovali ter spodbujali njeno uvajanje v prakso. Praktične izkušnje in novo znanje s področja obvladovanja PVM, bomo lahko s pridom uporabili pri obvladovanju marmorirane smrdljivke – Halyomorpha halys, ki predstavlja novo grožnjo v slovenski pridelavi sadja. Pridelava malin v Slovenji v zadnjih letih v porastu, saj v letu 2018 pridelujemo maline na 21,035 ha kar je za cca. 6,1 % več kot v letu 2017 (vir: ARSKTRP). Interes po pridelavi malin je pri pridelovalcih vse večji, namreč povpraševanje po malinah se povečuje z zavedanjem lokalno pridelanega sadja. V okviru projekta bomo poskušali najti uspešne rešitve obvladovanja PVM pri pridelavi malin pri čemer bo poudarek na MNT. S projektom bomo pridobili nova spoznanja s pomočjo doslednega spremljanja biologije PVM v smislu napovedovanja ukrepov za njeno obvladovanje. V praksi bomo preverili učinkovitost MNT znanih iz literature v slovenskih razmerah. Projekt obravnava metode zatiranja plodove vinske mušice, ki povzroča veliko ekonomsko škodo na ameriških borovnicah ne le znotraj meja Slovenije, in so osnovane kot metode z nizkim tveganjem. Z organizacijo izobraževanj pridelovalcev, postavitvijo poskusnih nasadov, izvedbo tehnoloških poskusov in oblikovanjem kriterijev za kakovostno slovensko sadje bomo pomembno prispevali k reševanju problema zaradi PVM. Rezultati projekta bodo neposredno prispevali pomembne informacije k uvajanju novih tehnoloških ukrepov tako med rastno dobo ameriških borovnic kot tudi po obiranju v skladišču. Z doseženimi znanji bomo bolje razumeli povezavo med PVM in ameriško borovnico. Z razvojem nove tehnologije skladiščenja (hlajenja in zaplinjevanja s CO2) stremimo k zmanjšanju preživetja preimaginarnih stadijev PVM, kar bo posledično vplivalo na manjšo porabo sintetičnih pesticidov.
Pomen za razvoj Slovenije
Letno nihanje pridelka češenj zaradi odvisnosti od vremenskih razmere in napada bolezni in škodljivcev, je glavna ovira za razvoj in širjenje panoge. Uvajanje protiinsektnih in protiidežnih mrež v pridelavo češenj bi pomenilo napredek pri razvoju te panoge. Metoda, bi bistveno prispevala k bolj stabilni in kakovostni pridelavi ter povečanju donosnosti pridelave češenj. Pridelava malin, ki je v porastu, predstavlja pomembno tržno vrednost na kmetijah in kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, saj se, poleg sveže prodanih malin, pridelovalci usmerjajo v predelavo malin v končne izdelke (npr. marmelade, džemi, idr.), ki imajo še dodano vrednost, kar je iz ekonomskega vidika izrednega pomena. Dodatno pa je prednost izdelkov iz malin ker niso vezani omejitveno na kratek rok prodaje kot sveže maline. Pričakujemo, da bomo z rezultati projekta dosegli, da bo pridelava malin stabilna, v smislu obvladovanja pred poškodbami s PVM in dosedanjem visokih tržnih cen pridelanih malin, ki ne bodo imele sledi PVM ter ne bodo gnile. Inovativne rešitve za zatiranje PVM v kmetijski pridelavi ameriških borovnic razvite v okviru projekta bodo za gospodarske subjekte predstavljale pomembne poslovne novostinove možnosti pri za razvoju novih inovativnih produktov za varstvo pred PVM. Ker bomo večji poudarek namenili razvoju preventivnih ukrepov (mrežnik) in nekemičnim načinom varstva oz. varstvu z uporabo metod z nizkim tveganjem bomo s tem doprinesli k boljšemu poznavanju produktov, ki jih določena podjetja že tržijo. Z razvojem metod z nizkim tveganjem bomo zmanjšali število aplikacij insekticidov ter tako omejili tveganje za razvoj odpornosti škodljivca na insekticide ter zmanjšali tveganje za kopičenje ostankov aktivnih snovi v pridelku in okolju. Nove tehnologije skladiščenja, ki bodo potencialno olajšale obvladovanje PVM po obiranju, predstavljajo priložnost za novo tržno ponudbo podjetji, ki se ukvarjajo z razvojem in postavitvami hladilnih sistemov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno