Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Možnosti obvladovanja paratuberkuloze v rejah krav molznic in dvig konkurenčnosti slovenske govedoreje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.02  Biotehnika  Veterina  Animalna patologija in epizootiologija 

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis, paratuberkuloza, krave molznice, govedoreja, ekonomski model, stroški bolezni
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28448  dr. Jana Avberšek  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  121 
2.  33139  dr. Petra Bandelj  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  55 
3.  21704  dr. Jožica Ježek  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  312 
4.  39657  Maja Kavalič    Tehnični sodelavec  2018 - 2021 
5.  08405  dr. Marija Klopčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  721 
6.  38142  dr. Tanja Knific  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  73 
7.  11132  dr. Branko Krt  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  228 
8.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  201 
9.  08544  mag. Marija Nemec  Veterina  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  183 
10.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2018 - 2021  469 
11.  38144  dr. Bojan Papić  Veterina  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  108 
12.  24612  dr. Mateja Pate  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2019  280 
13.  24598  Tina Pirš  Veterina  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  86 
14.  23944  dr. Jože Starič  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  472 
15.  18110  Milojka Šetina    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
16.  18884  dr. Tanja Švara  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  224 
17.  38954  Anita Ule  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  114 
18.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  79 
19.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  465 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.745 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.215 
Povzetek
Paratuberkuloza je neozdravljiva, nalezljiva, kronična bolezen prebavil goveda in drobnice, pa tudi nekaterih drugih domačih in divjih živali (srnjad, zajci, lisice, ...). Povzroča jo bakterija vrste Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP), ki je zelo odporna na vročino, mraz, sončno svetlobo, izsuševanje in običajna razkužila, v okolju pa lahko preživi tudi več kot leto dni. Pri govedu paratuberkuloza navadno poteka kot okužba brez izrazitih kliničnih znakov, nekatere živali pa kronično hirajo, kar vodi v zmanjšano prirejo mleka in oploditveno sposobnost ter povečano predčasno izločanje živali in mortalnost. Najpogostejši način okužbe je fekalno-oralni prenos (preko seskov, vode, krme ali okolja onesnaženega z iztrebi, v katerih je MAP), vendar je možna tudi okužba s kolostrumom in mlekom okuženih krav ter znotrajmaternični prenos. Najdovzetnejša so teleta, ki se navadno okužijo že v prvem mesecu življenja, izjemoma do šestega meseca starosti. Bakterija povzroči močno zadebelitev črevesne sluznice, kar onemogoča normalno vsrkavanje hranilnih snovi. Živali dajejo manj mleka in kljub dobremu teku izgubljajo mišično maso. Driska se lahko na začetku pojavlja občasno (stanje se lahko izmenično poslabšuje in izboljšuje), z napredovanjem bolezni pa preide v neozdravljivo vodeno drisko, ki hitro privede do shiranosti in pogina. Bolezen dolgo poteka brez očitnih znakov, zato jo zelo težko zgodaj prepoznamo. Na videz zdrave živali lahko že izločajo MAP ter tako z iztrebki kontaminirajo pašnike, krmo in vodo. Bolezen se v čredo najpogosteje vnese z nakupom okužene živali, ki ne kaže kliničnih znakov. Glavni vir okužbe za živali v čredi pa so živali z izraženimi znaki bolezni, ki z iztrebki izločajo večje število MAP. Za paratuberkulozo je značilen t.i. fenomen ledene gore: v čredi s 100 živalmi vsaka žival z izraženimi znaki bolezni pomeni, da je vsaj še 15-25 okuženih živali brez tipičnih bolezenskih znakov. Ko se bolezen v reji razširi, jo zelo težko izkoreninimo. Paratuberkuloza je ena od bolezni, ki zelo ogroža ekonomičnost rej prežvekovalcev v Sloveniji in v svetu. Bolezen v okuženih rejah povzroči več škode kot se zdi na prvi pogled. Proizvodnost živali se lahko zniža do 30 %, izkoristek krme pa za 12-25 %, daljši je poporodni premor, živali s paratuberkulozo so tudi mnogo bolj dovzetne za druge bolezni. V Evropi so ocenili, da finančna izguba na vsako okuženo žival brez znakov bolezni znaša 260 €, v ZDA pa naj bi izguba zaradi izpada dobička in drugih stroškov znašala v zmerno okuženih rejah 70 €, v močno okuženih rejah pa prek 150 € na vsako žival v čredi letno. Bakterija MAP lahko predstavlja tveganje tudi za zdravje ljudi, saj domnevajo, da naj bi bila povezana s Crohnovo boleznijo. Čeprav podrobnosti o načinu in posledicah morebitne okužbe z MAP še niso znane, v nekaterih kmetijsko pomembnih državah že izvajajo ukrepe za preprečitev vstopa MAP v prehransko verigo. Ker se bolezen vnese v čredo zlasti z nakupom na videz zdravih, a okuženih živali, je priporočljivo vzdrževati zaprto rejo ali pa živali dokupovati iz čred, ki so dokazano proste paratuberkuloze. Pomemben je namreč status črede, saj je ugotavljanje prisotnosti MAP pri posamezni živali pogosto nezanesljivo. Za nadzor bolezni v posamezni čredi lahko pride v poštev tudi cepljenje, ki sicer v veliki meri prepreči pojav kliničnih znakov in zmanjša izločanje MAP z iztrebki in mlekom, bolezni pa ne ozdravi. Za obvladovanje bolezni so ključnega pomena zoohigienski ukrepi. V Sloveniji trenutno še ni predpisanih ukrepov za omejevanje oziroma nadzor bolezni in pričakujemo lahko, da bo v naslednjih nekaj letih s paratuberkulozo okužen večji del populacije krav molznic. V EU še ni obveznega programa za nadzor paratuberkuloze, ki bi ga predpisala Evropska komisija. V določenih regijah in državah so v preteklih letih razvili različne sheme nadzora kot odgovor na naraščajočo zaskrbljenost glede povečanja razširjenosti paratuberkuloze v Evropi, vendar so bile pobude za
Pomen za razvoj znanosti
Ker smo na področju upravljanja zdravja živali sredi prehoda na multidisciplinarno povezovanje, je pomemben prispevek naloge predvsem v povezovanju klasičnih epidemioloških pristopov z novejšimi matematičnimi metodami, kar na nacionalni ravni ali v širšem regionalnem okviru ni običajno. Projekt zahteva interdisciplinarni pristop, ki lahko pomaga prepoznati več negotovosti in neznanja ter omogoči boljše sodelovanje in komunikacijo med vsemi deležniki. Rezultati bodo nudili podporo za informirano odločanje o ukrepih za preprečevanje in nadzor paratuberkuloze tako na ravni črede kot na državni ravni, saj bomo kvantitativne epidemiološke in ekonomske ocene opravili v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. Poleg tega bodo rezultati projekta uporabljeni tudi v okviru COST akcije SOUND-control za mednarodno primerjavo učinkovitosti različnih kontrolnih ukrepov. Posredno bo to doprineslo tudi k novemu zakonu o zdravstvenem varstvu živali, saj bodo rezultati pripomogli k oblikovanju enotnega splošnega regulatornega okvira za neregulirane kot tudi regulirane bolezni goveda v EU.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskave bodo imeli neposreden vpliv na proizvodnost in zdravje ter dobro počutje živali v rejah krav molznic. V nadzor pa lahko pozneje (na prostovoljni osnovi) vključimo vse reje goveda v Sloveniji. Poleg tega bo v okuženih rejah narejen celovit pregled zdravstvenega stanja živali skupaj s stroškovno analizo, kar bo uporabno pri pripravi morebitnih ukrepov za nadzor drugih bolezni v rejah prežvekovalcev. Določitev razširjenosti bakterije MAP v okolju bo dodatno pripomogla pri omejevanju širjenja okužb. Na podlagi smernic za nadzor bolezni bo mogoče omejiti tako kratkoročne škodljive učinke paratuberkuloze (zmanjšana proizvodnja mleka živali, predčasen zakol, izguba telesne teže, povezanost bolezni z mastitisom, pljučnico in neplodnostjo, smrt živali) kot dolgoročne škodljive učinke bolezni, ki vključujejo kontinuiran prenos MAP in izgubo genetskega potenciala. Izboljšanje zdravstvenega stanja in proizvodnosti živali je pogoj za dvig konkurenčnosti slovenske govedoreje in s tem dolgoročnega ohranjanja pomembne kmetijske panoge. Z vpeljavo kontrolnih programov in certificiranja rej prostih te bolezni lahko pripomoremo tudi k zaščiti slovenske govedoreje pred potencialnimi trgovinskimi zaporami. V primeru, da bo sum o povezavi med MAP in Crohnovo boleznijo pri ljudeh v prihodnosti potrjen, lahko pričakujemo signifikantne ekonomske izgube, zato bi morala biti raziskovanje in nadzor paratuberkuloze prioriteti, če želimo zaščititi slovensko govedorejo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno