Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj modela za sistematično spremljanje ekonomskega položaja in analizo vpliva kmetijske politike na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.08  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja 

Koda Veda Področje
S187  Družboslovje  Ekonomika kmetijstva 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Tipična kmetijska gospodarstva, model kmetijskih gospodarstev, modelne kalkulacije, matematično programiranje, ex-ante/ex-post analiza, analiza vpliva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  25013  mag. Matej Bedrač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  201 
2.  38630  Jure Brečko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  129 
3.  06096  Tomaž Cunder  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  489 
4.  53771  Ana Hiti Dvoršak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  70 
5.  14979  Damjan Jerič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  92 
6.  13487  dr. Stanko Kavčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  405 
7.  30768  dr. Tina Kocjančič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  34 
8.  24297  dr. Maja Kožar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  197 
9.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  364 
10.  17854  Marjeta Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  183 
11.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  996 
12.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2022  373 
13.  29649  dr. Jaka Žgajnar  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2018 - 2022  233 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.853 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.048 
3.  1394  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska sobota  Murska Sobota  5129940000  452 
Povzetek
Sodobni pristopi rezultatsko naravnane kmetijske politike pridobivajo na pomenu, kar se odraža tudi v vse večji potrebi po mikro-simulacijskih orodjih, ki omogočajo analizo vpliva različnih politik na ravni kmetijskih gospodarstev. Tovrstni modeli namreč omogočajo, da bolje razumemo odločanje in upravljanje na ravni kmetijskih gospodarstev, po drugi strani pa omogočajo oblikovalcem politik, da sprejemajo boljše odločitve. Modeli kmetijskih gospodarstev so tako v zadnjih 15 letih postali pomembno orodje in predstavljajo eno ključnih področij dela agrarnih ekonomistov. V EU in tudi širše je bila razvita cela vrsta različnih modelov, ki v dobršnem delu temeljijo na konceptu matematičnega programiranja. Ta ima številne prednosti zlasti pri ex-ante analizi vpliva in vključevanju aktivnosti, za katere še ni časovne serije. Tudi v Sloveniji imamo z modeli in modeliranjem že kar nekaj izkušenj, za izvedbo naloge v okviru predlaganega projekta pa se v danem trenutku zdi najprimernejši model kmetijskih gospodarstev (MKMG), ki je bil zasnovan in razvit v okviru projekta (CRP V4-1423) in temelji na modelnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije (MK KIS) kot ključnega referenčnega vira analitičnih in ekonomskih rezultatov na ravni proizvodnih aktivnosti. Ker se verjetni vplivi politike, sprememb cenovno-stroškovnih razmerij, tehnološko-proizvodnih sprememb in inovacij na posameznih kmetijskih gospodarstvih razlikujejo, je uporaba takšnih mikro-modelov, ki zagotavljajo topogledno zanesljivejše ocene in razlikujejo med učinki na različnih tipih kmetijskih gospodarstev, zelo pomembno. Seveda je takšna analiza na ravni vsakega konkretnega kmetijskega gospodarstva neizvedljiva in za tovrstne namene tudi nesmiselna. Posledično je potrebno definirati hipotetična kmetijska gospodarstva, ki kar najbolje predstavljajo situacijo v določenem segmentu posameznega sektorja iz česar je nadalje moč sklepati tudi na agregatno raven. Gre za tipična kmetijska gospodarstva. Tipiziranje kmetijskih gospodarstev pa ni pomembno zgolj zaradi njihove uporabnosti pri učinkovitem načrtovanju kmetijskih politik, pač pa tudi za razpravo in podporo pri iskanju ustreznih rešitev za razvoj večnamenskega in trajnostnega kmetijstva. S tem je omogočen tudi neke vrste benchmark konkretnih kmetijskih gospodarstev v posamezni panogi in velikostni strukturi. S tega vidika je tak pristop lahko tudi podporno orodje na strani svetovalne službe. V okviru predlaganega projekta bomo zato v prvi vrsti definirali tipična kmetijska gospodarstva, ki bodo v najboljši meri odsevala stanje v slovenskem kmetijstvu. Pri tem bomo posamezne proizvodne tipe razčlenili tako po velikostni strukturi kot tudi tehnologiji pridelave, ki je pogosto regionalno pogojena. Taksonomijo bomo izvedli s pomočjo analize zadnjih rezultatov na ravni standardnega prihodka vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji in jo uskladili z vladnimi in nevladnimi eksperti. V ta namen bomo organizirali posebne enodnevne delavnice. Posamezni tipi kmetijskih gospodarstev bodo definirani na ravni letnega proizvodnega načrta ob vključevanju ključnih proizvodnih aktivnosti in različnih skupin omejitev, s katerimi se srečujejo posamezna gospodarstva. Nadalje bomo za potrebe tega projekta nadgradili že razvit model kmetijskih gospodarstev in sicer tako z vključevanjem novih proizvodih aktivnosti in tehnologij kot tudi s širjenjem nabora omejitev do te mere, da bo možno v model vključiti vsa definirana kmetijska gospodarstva. Ob tem bo dodatno nadgrajen in prilagojen tudi sistem modelnih kalkulacij (MK), pri čemer bo poseben poudarek dan vključevanju še ne vključenih proizvodnih aktivnosti, tehnologij ter intenzivnosti pridelave, ki so potrebne za delovanje MKMG. Dodatno bodo na ravni modelnih kalkulacij pri ključnih proizvodnih aktivnostih dodani poenostavljeni okoljski indikatorji, ki bodo ob že vključenih ekonomskih kazalnikih omogočali celostno analizo. Za potrebe ex-post in ex-ante analiz na ravni kmetijskih gospoda
Pomen za razvoj znanosti
Izvedba projekta bi pomenila nadgradnjo deloma že zgrajenih orodij na področju matematičnega programiranja v slovenskem kmetijstvu, z njihovo aplikacijo pa predvsem večjo avtomatizacijo v smeri črpanja različnih podatkovnih osnov za namen analitičnega spremljanja dogajanja v kmetijstvu na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev. Vzpostavitev nabora tipičnih kmetijskih gospodarstev in periodično izvajanje analiz na tej ravni pomeni nov pristop tudi na strokovnem področju in lahko pomembno nadgradi obstoječe svetovalno delo na kmetijskih gospodarstvih. Vzporedno ocenjevanje okoljskih učinkov kmetijskih praks na tipičnih kmetijskih gospodarstvih pomeni svež pristop tako na znanstvenem kot strokovnem področju v slovenskem prostoru, pa tudi širše. Nadgradnja obstoječih mikroekonomskih orodij bo omogočila objektivnejše spremljanje dogajanj na ravni kmetijskih gospodarstev. Zgrajen model bo uporaben tako za sistematično spremljanje dogajanj na tipičnih kmetijskih gospodarstvih kot za bolj poglobljeno analizo poslovanja konkretnega kmetijskega gospodarstva. Razvito orodje za presojo ekonomske in okoljske učinkovitosti gospodarjenja na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev bo kot referenčno orodje možno uporabiti tudi pri drugih ekonomskih analizah na ravni kmetijskih gospodarstev. Rezultati razvitega modela pa bodo lahko kot inputi vstopali tudi v druga orodja za analizo kmetijstva na mikro in makro ravni. Pomen za razvoj znanosti in stroke je predvsem v razvoju prilagodljivega modela za celovito kakovostno spremljanje ekonomske in deloma tudi okoljske učinkovitosti slovenskega kmetijstva in podporo strateškemu načrtovanje na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev, kmetijskih panog in slovenskega kmetijstva kot celote. Prilagoditev in nadgradnja obstoječih modelnih orodij bo pomenila pomemben prispevek na strokovnem in znanstvenem področju. Kompleksen model kmetijskih gospodarstev bo omogočil še celovitejši in bolj znanstveno podprt vpogled v stanje in možnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Nadgradnja z okoljskimi kazalniki bo ponudila novo dimenzijo presoje učinkovitosti slovenskega kmetijstva. Prav kombinacija obeh vidikov gospodarjenja v kmetijskem prostoru bo omogočila tudi objave v znanstvenem tisku, hkrati pa bo predstavljala osnovo za metodološko širjenje analiz na nivoju kmetijskih gospodarstev.
Pomen za razvoj Slovenije
Ex-post in ex-ante analize na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev lahko pomembno izboljšajo kakovost sprejetih poslovnih odločitev na kmetijah. Rezultati na tej ravni lahko predstavljajo dobro primerjalno osnovo pri tovrstnih odločitvah, posebno če je izvajanje analiz in pridobivanje rezultatov oz. napovedi ažurno, kar med drugim pomeni, da jih je potrebno tudi periodično ponavljati. Z izvedbo tega projekta v zastavljenem okviru in kasnejšo stalno uporabo razvitega modela kmetijskih gospodarstev bomo v Sloveniji prvič dobili orodje, ki bo omogočalo tovrstno podporo poslovnemu odločanju v kmetijstvu. Pogosto pavšalen vpogled v ekonomski položaj posameznih kmetijskih gospodarstev vpliva na kakovost strateškega odločanja. S projektom želimo nadgraditi nekatera doslej zgrajena orodja v podporo odločanju in s tem njihovo uporabnost za posamezno gospodarstvo. To bo omogočeno predvsem z bolj objektivno primerjavo z drugimi gospodarstvi, zastopanimi s tipičnimi kmetijskimi gospodarstvi (npr. s podobno usmeritvijo ali specializacijo, tehnologijo oz. intenzivnostjo, obsegom proizvodnje). Tovrstne primerjave predstavljajo sodobne pristope kmetijskega svetovanja pri odkrivanju šibkih točk in možnosti izboljšav. Z nadgradnjo modela kmetijskih gospodarstev lahko pričakujemo pozitivne premike pri uporabi rezultatov tega projekta v gospodarstvu. Pozitivne posredne gospodarske učinke lahko pričakujemo tudi od modula za agregiranje ekonomskih rezultatov na ravni tipičnih kmetijskih gospodarstev na raven posameznih panog in celotnega kmetijstva, saj bo to omogočilo hitrejše ocene ekonomskega stanja in ponudilo nove možnosti za primerjalne analize.
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno