Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Vzpostavitev sistema vzorčnih kmetij za namen stalnega spremljanja kazalcev trajnostnega kmetijstva

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.04  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Naravovarstveno kmetijstvo 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
vzorčne kmetije, kazalci trajnosti, varstvo okolja, biotska raznovrstnost, izpusti toplogrednih plinov, ekonomika gospodarjenja na kmetiji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  25013  mag. Matej Bedrač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  201 
2.  50775  Sara Bele  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  98 
3.  31007  dr. Irena Bertoncelj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  106 
4.  28296  Brigita Bračko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  13 
5.  06096  Tomaž Cunder  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  489 
6.  31043  mag. Tatjana Čeh  Kemija  Raziskovalec  2018 - 2021  54 
7.  02936  dr. Jure Čop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  257 
8.  24416  dr. Klemen Eler  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  307 
9.  14983  Zita Flisar Novak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  54 
10.  51626  mag. Aleš Horvat  Veterina  Raziskovalec  2018 - 2021  0 
11.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  1.183 
12.  11563  dr. Stanislav Kapun  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  192 
13.  14929  mag. Matej Knapič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  353 
14.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  947 
15.  34256  dr. Aleš Kolmanič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  307 
16.  24297  dr. Maja Kožar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  197 
17.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  258 
18.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  598 
19.  39840  Neja Marolt  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  179 
20.  13073  dr. Rok Mihelič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  482 
21.  30797  dr. Andrej Paušič  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  176 
22.  11087  mag. Tomaž Poje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  2.233 
23.  23608  dr. Janez Prešern  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  213 
24.  51628  mag. Sašo Sever  Naravoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  0 
25.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2018 - 2021  932 
26.  33607  Marijan Sirk    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  0 
27.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  737 
28.  22596  Stanislav Vajs  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2019  88 
29.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  996 
30.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  926 
31.  08834  dr. Marko Zupan  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  513 
32.  30639  dr. Uroš Žibrat  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  159 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.030 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.899 
4.  1394  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska sobota  Murska Sobota  5129940000  452 
Povzetek
Projekt vključuje pripravo predloga za vzpostavitev sistema vzorčnih kmetij za namen stalnega spremljanja kazalcev trajnostnega kmetijstva v Sloveniji. Strategija slovenskega kmetijstva teži k vzpostavitvi in zagotavljanju konkurenčne kmetijske pridelave ob sočasni skrbi za okolje in zdravje ljudi. Pričakovani rezultati predlaganega projekta, ki predvidevajo vzpostavitev sistema mreže vzorčnih kmetij, pa so neposredno povezani z zgoraj omenjenimi cilji, saj bodo pripomogli k učinkovitejšemu izvajanju ustreznih politik kot tudi neposredni kmetijski pridelavi na način, ki bo pripeljal do želenega cilja. Pri pripravi predloga dela bomo uporabili izkušnje iz tujine, že obstoječe in učinkovite modele, ki opredeljujejo in spremljajo različne tehnološke, ekonomske, okoljske in družbene kazalce vezane na kmetijsko pridelavo. Najuspešnejše in najprimernejše modele bomo poskušali uporabiti in jih prilagoditi slovenskim razmeram, pri čemer bodo izbrane vzorčne kmetije s svojimi kazalniki vključevale tri najpomembnejše oblike kmetijske pridelave pri nas in sicer poljedelsko in vrtnarsko proizvodnjo, živinorejo in trajne nasade. Znotraj teh treh vrst pridelave pa bomo glede na razpoložljiva sredstva, ki jih nameravajo vladne službe nameniti delovanju sistema v prihodnje, določili in predlagali mrežo vzorčnih kmetij skupaj z naborom kazalnikov. V monitoring kazalcev bodo predvidoma vključeni kazalci iz naslednjih področij: ekonomika kmetijske pridelave, socio-ekonomski vidik trajnostne pridelave, tehnologije pridelave, opremljenost kmetij, raba FFS in varstvo rastlin (NAP), gnojenje in prehrana rastlin, okoljski kazalci, izpusti toplogrednih plinov in amonijaka in biotska raznovrstnost. Projekt bo vključeval šest delovnih sklopov (DS). V okviru DS1 - Pregled obstoječih modelov vzorčnih kmetij bomo pregledali učinkovite pristope pri oblikovanju ter razvoju mrež različnih vrst vzorčnih (po posameznih področjih, po posameznih vrstah pridelave, demonstracijske, pilotne, …) kmetij za potrebe spremljanja okoljskih, gospodarskih in družbenih/socioloških kazalcev v drugih EU državah in širše. Skušali bomo pridobiti čim več podatkov o samih indikatorjih kot tudi drugih pomembnih dejavnikih, ki vplivajo na organizacijo in izvedbo takšnih sistemov. Opredelitev nabora in izbira primernih kazalnikov za ocenjevanje trajnostne naravnanosti kmetijstva bo izvedeno v DS2 - Izbor kazalnikov za vrednotenje trajnostnega kmetijstva. To bo zelo kompleksna naloga, saj morajo kazalniki prikazovati spremembe medsebojno povezanih sistemov vseh treh dimenzij trajnosti (ekonomske, okoljske, družbene). Vsak izbrani kazalnik mora izpolnjevati določene kriterije, ki kažejo spremembe v sistemu. Pri izbiri kazalnikov je potrebno izbrati takšne kazalnike, ki jih je mogoče prenesti tudi na agregatno raven (na ravni regije, države). Podrobneje se bomo z vzpostavitvijo sistema ukvarjali v DS3 -  Izgradnja sistema in delovanje sistema vzorčnih kmetij. Pripravili bomo podroben načrt tehnične izvedbe zbiranja podatkov, prenosa in urejanja podatkov, hranjenja in dostopnosti podatkov, priprave pridobljenih podatkov za različne namene in uporabnike, varovanja podatkov in druge tehnične, informacijske in organizacijske podrobnosti. Vsebina DS4 - Opredelitev vzorca in prostorske mreže vzorčnih kmetij predvideva pripravo seznama potencialnih kmetijskih gospodarstev, ki izražajo večjo reprezentativnost in primernost za vključitev v sistem spremljanja kmetijske pridelave. Pri izboru mreže vzorčnih kmetij bomo upoštevali različne dejavnike, npr. talne, orografske in makro-klimatske ter mikroklimatske razmere. Naravne danosti bomo opredelili in ustrezno utežili v skladu s specifikami usmeritev kmetijske predelave in za ustrezna območja kot tudi upravno varstvene režime. Rezultat DS bo prostorski prikaz potencialnih kmetijskih gospodarstev, primernih za vključitev v sistem vzorčnih kmetij. V okviru DS5 - Testiranje izbranega modela na vzorcu kmetij za analizo trajnostnega kmetijstva bomo
Pomen za razvoj znanosti
Projekt oziroma njegovi rezultati bodo neposredno prispevali k razvoju stroke in znanosti, še bolj pa bo vzpostavitev ter delovanje predlagane vzorčne mreže kmetij prispevala k temu posredno, saj bomo pridobili podatkovno infrastrukturo, ki bo lahko uporabljena na najrazličnejše načine. Upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje prehranske varnosti na nacionalni ravni je vsebinsko zelo zahteven multidisciplinarni proces, ki vključuje zelo veliko število deležnikov. Hkrati mora ta proces slediti tudi širšim ciljem znotraj EU politik (kmetijskih, okoljskih, družbenih, tržnih, ….). Znanstvene metode se na tem področju vse bolj vključujejo v procese upravljanja. Če je učinkovitost tega procesa nizka, se lahko na nacionalni ravni pojavijo velike škode (nepovratno poslabšanje ali uničevanje naravnih virov ali tudi nezadostno oziroma neprimerno izrabljanje naravnih virov, opuščanje gospodarske aktivnosti, neenakomeren regionalni razvoj in neposeljenost pokrajine, ogrožanje prehranske varnosti, varna hrana, …). Z analizo in nadgradnjo tujih uspešnih pristopov za zajemanje podatkov o stanju v kmetijski pridelavi za potrebe gospodarjenja na nacionalni ravni in analizo stanja v Sloveniji bomo razvili nove modele in orodja, ki bodo predstavljeni tudi v znanstveni literaturi, kot Slovenski model delovanja mreže vzorčnih kmetij.   Projekt je pomemben za razvoj slovenske agroživilske, agroekonomske, socioekonomske, okoljske in biološke znanosti. Z omenjenim projektom bomo v tujini pridobljene izkušnje uporabili za pripravo in izbor ustreznih kazalnikov trajnosti, ki bodo primerni za ugotavljanje stanja v Sloveniji in hkrati za primerjavo z drugimi državami. Kazalnike bomo uporabili pri vzpostavitvi mreže vzorčnih kmetij, s katerimi bomo poskušali pokriti čim večji del kmetijske pridelave, s čimer bomo prišli do podatkovne infrastrukture, ki bo posredno pripomogla pri razvoju znanosti in stroke, saj bodo tovrstni podatki lahko podlaga za številne študije in raziskave. Zasnovan je holistično in bo omogočal povezovanja vsebin na znanstveni osnovi, prilagajanja in usklajevanje, do sedaj praviloma zgolj sektorsko zasnovanih spoznanj in rezultatov. Posameznim strokam (ekonomika, pedologija, veterina, klimatologija, varstvo okolja, biologija, družboslovje, …) in kmetijskim usmeritvam (poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja) bo omogočil nova, pogosto holistično naravnana spoznanja, saj bo projekt potekal v različnih reprezentativnih klimatsko edafskih pogojih Slovenije.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je zelo pomemben za gospodarstvo kot tudi družbo v celoti. Rezultate trajne raziskave oziroma vzpostavljenega monitoring bo mogoče posredno in neposredno prenašati v prakso preko ukrepov kmetijske politike, preko demonstracijskih in inovativnih kmetij, kot tudi tudi pilotnih proizvodnih sistemov, ki naj bi v prihodnje dopolnjevali sistem vzorčnih kmetij. Kmetje, ki bi bili vključeni v sistem vzorčnih kmetij, bodo na osnovi pridobljenih podatkov lažje sprejemali odločitve in na ta način izboljšali tehnološko, okoljsko in ekonomko poslovanje kmetijskih gospodarstev.   Implementacija predlaganega Sistema vzorčnih kmetij bo pomenila nadgradnjo obstoječih orodij za spremljanje trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni kmetijskih gospodarstev. Posodobljen nabor kazalnikov in opredeljen vzorec vzorčnih kmetij bosta omogočila hitrejše oblikovanje bolj ciljno naravnanih ukrepov kmetijske politike, ki bodo temeljili na realnejših podatkih. Rezultate, ki jih bo potrebno stalno dopolnjevati, pa bo mogoče redno predstavljati v obliki javnih predstavitev različnim ciljnim skupinam v kmetijstvu in tudi širše.   Projekt pa je pomemben tudi iz stališča vzpostavitve medsektorskega sodelovanja, saj bo njegova izvedba omogočila in pripomogla k učinkovitejši povezavi agronomskih, naravovarstvenih, ekonomskih in družboslovnih ved, kar bo pomembno izboljšalo širšo družbeno percepcijo slovenskega kmetijstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno