Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.02  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Prehrana živali 

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
toplogredni plini, amonijak, izpusti, blaženje podnebnih sprememb
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  369 
2.  34637  Janez Bergant  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  180 
3.  50008  Jože Glad    Tehnični sodelavec  2018 - 2020  0 
4.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  1.167 
5.  12010  dr. Janez Jeretina  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  406 
6.  17518  Marko Kodra    Tehnični sodelavec  2018 - 2020  4 
7.  34256  dr. Aleš Kolmanič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  288 
8.  05624  Mojca Koman-Rajšp  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  46 
9.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  248 
10.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  317 
11.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  358 
12.  15254  dr. Tatjana Pirman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  548 
13.  16055  Peter Podgoršek  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  257 
14.  11087  mag. Tomaž Poje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  2.199 
15.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  337 
16.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  638 
17.  17757  Janez Sušin  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  754 
18.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2018 - 2020  965 
19.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  363 
20.  29727  Andreja Žabjek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  179 
21.  22606  dr. Tomaž Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2020  192 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.942 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  65.773 
Povzetek
V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10,4 % izpustov toplogrednih plinov in 96,8 % amonijaka. Z ratifikacijo Pariškega sporazuma in z novo NEC direktivo (Direktiva (EU) 2016/2284 se bodo obveznosti na področju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka precej povečale. Ambicioznejše cilje je Evropska komisija napovedala tudi za Skupno kmetijsko politiko v obdobju 2021-2027. Namen predlaganega projekta je a) pregledati in oceniti obstoječe kazalnike za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na področju zmanjševanja toplogrednih plinov in amonijaka in predlagati dodatne/nove kazalnike, b) proučiti možnosti kvantificiranja učinkov ukrepov in pripraviti metodiko za njihovo ovrednotenje, c) identificirati možnosti za zmanjšanje izpustov metana, didušikovega oksida in amonijaka s prilagoditvami krmnih obrokov za rejne živali, z izboljšanjem načinov skladiščena živinskih gnojil in gnojenja kmetijskih rastlin ter ovrednotiti potencialne učinke njihovega uvajanja v Sloveniji ter d) pripraviti opis ukrepov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Programa razvoja podeželja po letu 2020.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je usmerjen pripravo konkretnih rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka in v izdelavo metodike za oceno njihovih učinkov. Gre za rešitve, prilagojene specifičnim razmeram slovenskega kmetijstva (majhne kmetije, razdrobljenost kmetijskih zemljišč, velik delež travinja v strukturi kmetijskih zemljišč) za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. Pričakujemo, da bo za mednarodno javnost zanimiv predvsem predlagani pristop k zmanjševanju izpustov v specifičnih razmerah.   Projekt bo prispeval tudi k krepitvi zmogljivosti stroke na področju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka in k vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja med raziskovalci. Projekt združuje raziskovalce iz različnih področij (splošna živinoreja in poljedelstvo, prehrana živali, prehrana rastlin, ekonomika kmetijstva, kmetijska tehnika) in različnih inštitucij (Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta). Področje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka je zelo kompleksno. S tem bo projekt prispeval tudi k širitvi obzorja sodelujočih raziskovalcev in k boljši usposobljenosti za celovito reševanje kompleksnih problemov.
Pomen za razvoj Slovenije
S predlogom projekta se pripravljavci neposredno odzivamo na razpisano temo »Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih«. Pričakujemo, da bodo rezultati izboljšali prizadevanja kmetijske politike na področju izpustov v zrak in s tem prispevali k dejanskemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu. Pričakujemo, da bodo imele predlagane rešitve poleg dolgoročnih učinkov (blaženje podnebnih sprememb) na kmetovanje tudi neposredne učinke kot so izboljšanje izkoriščanje dušika v rastlinski pridelavi in beljakovin v živinoreji ter izboljšanje izkoriščanja krme pri rejnih živalih. S tem bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, k povečanju samooskrbe s hrano in k varovanju voda.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2019, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno