Projekti / Programi
Tehnološke rešitve za izboljšanje dobrega počutja rejnih živali v perutninarstvu in prašičereji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.03 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
Etologija in tehnologija v živinoreji |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.02 |
Kmetijske vede in veterina |
Znanost o živalih in mlekarstvu |
dobrobit, perutnina, prašiči, tehnologija reje, obnašanje, zdravje, ocena počutja živali
Raziskovalci (9)
Organizacije (5)
Povzetek
Dobrobit rejnih živali ima v sodobni družbi pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja živinoreje v Evropi in drugod po svetu. Zavedati se moramo, da lahko dobrobit okrepimo z vpeljavo novih ali nadgradnjo starih proizvodnih tehnologij, za kar so potrebna nova znanja s področij etologije, tehnologije reje in zdravstvenega varstva. Na področjih prašičereje in perutninarstva je potrebno razviti sisteme, ki bodo omejili poškodbe grodnice pri nesnicah in bodo primerni za rejo prašičev brez potrebe po skrajševanju repov. Zato bodo v tem projektu kokoši nesnice izpostavljene dodatnim virom vitamina D, med tem ko bodo imeli prašiči možnost uporabe skupinske igrače, ki v praksi še ni bila preizkušena. Analiza kazalnikov za oceno tveganja pojava grizenja repov, ki zmanjšuje kakovost življenja prašičev, povzroča veliko ekonomsko škodo ter zmanjšuje kakovost prašičjega mesa, bo prispevala k večji ozaveščenosti rejcev ter strokovne službe o tej problematiki. Prvič v Sloveniji se bo s pomočjo projekta izdelalo poročilo o stanju dobrobiti v slovenskih rejah pur in razvilo predlog protokola za oceno dobrega počutja te vrste perutnine. Cilj projekta je tudi optimiziranje protokola za pitovne piščance in pridobitve povezave med objektivnimi kazalniki kakovosti piščancev v prvem tednu življenja in oceno dobrobiti pred zakolom. Analiza pridobljenih podatkov bo lahko pristojnim organom pomagala pri nadzoru dobrobiti v rejah prašičev, kokoši nesnic, pitovnih piščancev ter pur. V projektu bodo sodelovale tri znanstvene organizacije z dveh univerz v Sloveniji, gospodarska družba ter javne kmetijske strokovne službe. Velik poudarek projekta bo na pridobitvi etološkega znanja v komercialnih pogojih reje in vključenost rejcev v razvijanje tehnoloških inovacij, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje reje in zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika. S tem projektom se bo povečala tudi prepoznavnost Slovenije na področju raziskovanja dobrega počutja rejnih živali.
Pomen za razvoj znanosti
Prašiči
Leta 2016 je stopilo v veljavo Priporočilo komisije (EU) 2016/336 o uporabi Direktive Sveta 2008/120/ES o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev v zvezi z ukrepi za zmanjšanje potrebe po krajšanju repov pri prašičih. Komisija opozarja države članice na njihovo obveznost, da pri uporabi zgoraj navedene Direktive upoštevajo razpoložljive in razvijajo nove dobre prakse na področju znanosti. Nova odkritja s področja etologije in tehnologije reje bi posledično pozitivno vplivala na prepoznavnost Slovenije v tujini in bila primer držav članic, ki so teoretične znanstvene hipoteze testirale na prašičerejskih kmetijah. Z novimi znanji in inovacijami na področju dobrega počutja živali želimo pokazati, da je tudi na kmetijah manjšega obsega možno opustiti krajšanje repov in s tem zmanjšati strah rejcev ter svetovalcev ob opustitvi tega rutinskega postopka. Rezultati raziskave so nadalje pomembni za stroko, saj bodo prinesli izpopolnjene in ažurirane podatke stanja glede problematike grizenja repov (odstotek, obseg, resnost, posledice) za slovenske razmere. Analizirali bomo dejavnike tveganja za pojav grizenja repov - določili bomo pomembnost/resnost in pogostost posameznih dejavnikov tveganja in priporočili ukrepe za preprečitev pojava oz. zmanjšanje in popravljanje škode, ki nastane. Poznavanje teh dejavnikov nam omogoča, da lahko ukrepamo v primeru izbruha grizenja repov (kot npr. prilagajanje (socialnega) okolja, dodajanje primernega obogatitvenega materiala, povečevanje prostora na žival, optimizacija krmnega obroka in krmljenja, lajšanje zdravstvenih problemov in izboljšanje klimatskih pogojev). Te ukrepe lahko uvajamo posamezno ali zaporedno, kar nam pomaga odkriti dejavnike, ki povzročajo grizenje na določeni kmetiji.
Perutninarstvo
Vzroke za slabše zdravstveno stanje in prirejo, večji delež izgub in posledično slabo počutje pitovnih piščancev lahko iščemo v kakovosti dan starih piščancev, menedžmentu rejca ali obojem. Z določitvijo za dobrobit živali pomembnih kazalnikov (npr. kakovost pitovnih piščancev v prvem tednu po naselitvi, kazalniki v preostalem obdobju pitanja) bo stroka pridobila pomembno usmeritev, čemu bi bilo potrebno v reji posvečati posebno pozornost za doseganje boljšega počutja živali in posledično tudi uspešnejšo prirejo. V primerjavi s piščanci je področje ocenjevanja dobrobiti pitovnih puranov tudi v evropskem prostoru še precej v povojih. Razvoj protokola ocenjevanja za pitovne purane in implementacija v prakso bo tako pomembna usmeritev tudi za mednarodno strokovno javnost. Hkrati pa bomo v okviru projekta pridobili tudi prve podatke o stanju in problematiki dobrobiti puranov v Sloveniji. Nadaljnji pomen bo imel naš projekt na področju proučevanja vpliva genotipov kokoši in dveh načinov oskrbe kokoši z vitaminom D (vodotopni vitamin D v hlevu, tvorba vitamina D preko UV svetlobe na pašniku) in sicer na pojavnost in stopnjo poškodb prsnice kot tudi na lomno trdnost slednje in kakovost jajc s posebnim poudarkom na kakovosti lupine. S tem želimo preveriti, ali lahko izboljšana prehrana ter reja kokoši nesnic vplivata na boljšo stanje prsnice, posledično pa tudi na boljše počutje živali in višjo kakovost proizvodov, kar izboljšuje ekonomiki rezultat reje.
Pomen za razvoj Slovenije
Prašičereja
Slovenska prašičereja je v nezavidljivi situaciji, saj je samooskrba s prašičjim mesom pod 30 %. Eden od načinov za izboljšanje položaja le te je v konkurenčnosti in promociji prašičereje, ki temelji na reji živali, ki so uhlevljene pod pogoji, ki ustrezajo naravnim oblikam obnašanja in prakticirajo rejo brez krajšanja repov. Grizenje repov ni pomembno le iz etičnega vidika temveč tudi ekonomskega ter zdravstvenega. S temeljito raziskavo dejavnikov tveganja za ta pojav, bomo določili ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje posledic oz. škode in določili meje ukrepanja, kar bi pomagalo rejcem izboljšati proizvodne rezultate in izboljšati konkurenčnost in rentabilnost reje. Nadalje so merila/kazalci, povezani s področjem dobrobiti, lahko osnova za vzpostavitev verig za proizvodnjo izdelkov z višjo kakovostjo, kar lahko prav tako ugodno vpliva na uspešnost reje. Nadaljnji pomen našega projekta je vključitev bombažne in lahko razgradljive ter manipulativne socialne igrače v obstoječi program dobrobiti prašičev v Sloveniji. Slednje bo izvedljivo, če se izkaže, da je socialna igrača primer dobre prakse za zmanjšanje grizenja repov.
Perutninarstvo
Osnutek protokola za ocenjevanje dobrobiti pitovnih piščancev in pur bi lahko tako rejcu kot tudi strokovni službi predstavljal dragocen pripomoček pri spremljanju počutja piščancev, saj bo možno v relativno kratkem času pridobiti vpogled v stanje jate z vidika počutja živali. Redno spremljanje posameznih kazalnikov dobrobiti bi omogočilo pravočasno določiti kritične točke v posamezni jati, na podlagi katerih bi pripomogli k izboljšanju menedžmenta in tehnologije reje, pogojev uhlevitve, zdravstvenega stanja živali in posledično gospodarnosti reje. Večja ekonomičnost reje bi rejce zagotovo spodbudila k vključitvi spremljanja kazalnikov dobrobiti v vsakodnevno rutino. Ekonomičnost je tudi eden od področjih, ki bi jih lahko izboljšali ob povečanem vnosu vitamina D v prehrano kokoši nesnic ali ob možnosti izkoriščanja izpusta. Tehnološka inovacija ob tem ne bi bila zahtevna, posledice na počutje živali in konkrurenčnost proizvodov iz takšne reje pa boljše.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
zaključno poročilo
