Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
obnova gozdov, gozdnogospodarsko načrtovanje, kakovost sadik, katalog ukrepov, protokoli
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  280 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  510 
3.  50519  dr. Ana Brglez  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  113 
4.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  708 
5.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  490 
6.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  0 
7.  29831  Špela Jagodic    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  0 
8.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.043 
9.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  357 
10.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2018 - 2021  1.332 
11.  24268  dr. Tanja Mrak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  128 
12.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.213 
13.  25448  dr. Barbara Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  972 
14.  53018  Peter Smolnikar    Tehnični sodelavec  2019 - 2021  223 
15.  53989  Nina Šramel    Tehnični sodelavec  2020  192 
16.  54070  David Štefanič    Tehnični sodelavec  2020 - 2021  0 
17.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  29 
18.  38188  dr. Tina Unuk Nahberger  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  50 
19.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  409 
20.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  188 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.023 
Povzetek
Obnova gozda s sadnjo ali setvijo je v kratkoročni perspektivi med vsemi gozdnogojitvenimi ukrepi daleč najdražji ukrep, kar omejuje njeno izvajanje, odločitve o taki obnovi gozda pa morajo biti temeljito premišljene. Zaradi dolge življenjske dobe in reproduktivne biologije gozdnega drevja lahko odločitve v času obnove gozdov, ki jih sprejmemo danes, pa naj gre za naravno obnovo ali obnovo s sadnjo in setvijo, kasneje »popravimo« le ob znatnih finančnih in delovnih vložkih. Neuspešna ali neprimerna obnova lahko privede tudi do porušitve gozdnih sestojev in sprememb v njihovi dolgoročni stabilnosti in rasti. V tej perspektivi obnova gozda ni več najdražji ukrep! Od leta 1995 so bili v Sloveniji trije žledolomi, trije požari, trije vetrolomi in en snegolom večjih razsežnosti. V teh ujmah je bilo (brez zadnjega vetroloma) 2.000 ha gozda uničenih, 950.000 ha pa poškodovanih (Predlog Strategije obnove gozdov 2016). Ujmam in vročini so se po letih 2003 in 2014 pridružile še večletne namnožitve podlubnikov (Predlog Strategije obnove gozdov 2016). V takih razmerah naravna obnova degradiranih površin ne zadostuje, da bi v željenem časovnem okviru zagotovili storitve, ki naj bi jih določen gozd opravljal. Pomemben del projekta predstavlja analiza dosedanje obnove gozdov s sadnjo. V analizo bo zajet pregled obsega sadnje in setve v površinskem in finančnem smislu ter podana okvirna ocena vpliva sadnje na razvoj gozdov. Pomemben dejavnik pri oceni dosedanje izvedbe je tudi analiza uspešnosti sadnje oziroma preživetja sadik, saj je uspešnost umetne obnove odvisna od številnih dejavnikov. Pomemben vpliv imajo dejavniki žive narave, kot so divjad, številne patogene glive, bakterije, žuželke in drugi škodljivi organizmi, ter dejavniki nežive narave. V projektu bodo analize uspešnosti opravljene po posameznih reprezentativnih skupinah gozdnih rastišč. Posebej bomo analizirali uspešnost sadnje na območjih večjih naravnih ujm v zadnjih 25 letih. Pridobljena znanja in ukrepi za zmanjšanje poškodb sadik in sejank bodo vključeni v posodobljena navodila in priporočila za lastnike gozdov, gozdne drevesnice in operativne delavce javne gozdarske službe, ki v gozdu skrbijo za sadnjo in izvajanje nege po sadnji. Cilji projekta so: oceniti uspešnost obnove gozdov s sadnjo in setvijo pri razvoju slovenskih gozdov v zadnjih 25 letih (delež v celotni obnovi, uspeh obnove glede na vložena sredstva in materiale, vpliv na doseganje gozdnogojitvenih ciljev), pripraviti metodologijo odločanja o obsegu obnove s sadnjo in setvijo v prihodnosti na ravni gozdnogospodarskih načrtov, ločeno na t. i. redno obnovo in obnovo gozdov po velikopovršinskih ujmah glede na ustreznost drevesnih vrst in vzgojno obliko sadik, izdelati podrobne kriterije in postopke ocenjevanja kakovosti sadik, primerjati zdravstveno stanje sadik in sejank z osebki naravne obnove v gošči oziroma mladju na primerljivih rastiščih, določiti najpomembnejše škodljive organizme, ki v gozdovih povzročajo poškodbe sadik in sejank ter pripraviti navodila za njihovo prepoznavanje, pripraviti katalog ukrepov za preprečevanje oz. zmanjšanje škod na sadikah zaradi škodljivih organizmov, presoditi o ustreznosti obstoječih ukrepov za zaščito sadik, pripraviti podrobna navodila ravnanja s sadikami v različnih fazah od drevesnice do sadnje, ter vzpostaviti sodelovanja med raziskovalci in laboratoriji za določitev nekaterih škodljivih organizmov sadik in sejank drevja (sodelujoče organizacije, predvsem NIB in KIS, bodo vključene s konzultacijami ali kot podizvajalci). V okviru projekta bodo sodelovali strokovnjaki in znanstveniki s področij gozdne fiziologije in genetike ter varstva gozdov. Delitev delovnih sklopov (DS) je namenjena čim bolj operativni organizaciji aktivnosti, usklajevanju med njimi in skupnim prenosom znanj, predvsem v prakso. V okviru projekta bodo v posamezne aktivnosti vključeni tudi sodelavci drugih inštitucij, ki niso formalno vključene v projektno skupino, vendar je z njimi dogovorje
Pomen za razvoj znanosti
»Slovenska gozdarska šola« s cilji sonaravnega, vzdržnega / trajnostnega in multifunkcionalnega gospodarjenja z gozdovi temelji predvsem na naravni obnovi sestojev. V času hitrih klimatskih sprememb, ki imajo za posledico vse bolj pogoste (abiotske in biotske) ujme velikega obsega pa je za zagotavljanje uspevanja, ter ustrezne kakovosti in zgradbe gozdov, potrebna tudi kombinirana obnova gozdov, ki vključuje tudi umetno obnovo s sadnjo in / ali setvijo. Razvoj željenih lastnosti dreves je odvisen od provenience, rastišča in rastnega prostora in s tem povezanih gozdnogojitvenih ukrepanj v razvoju sestoja. Obnova gozda s sadnjo ali setvijo je v kratkoročni perspektivi med vsemi gozdnogojitvenimi ukrepi daleč najdražji ukrep, kar omejuje njeno izvajanje, odločitve o taki obnovi gozda pa morajo biti temeljito premišljene. Pri korektno izvedeni naravni obnovi in ob zadosti velikem številu dreves, ki sodelujejo pri reprodukciji, se v novi generaciji dreves podeduje genetska pestrost vključno z lastnostmi, ki povečujejo možnost preživetja, uspevanja in nadaljnjega prilagajanja populacije na spremembe v okolju. Prilagojenost oziroma zmožnost prilagoditve avtohtonih in tujerodnih drevesnih vrst na določene okoljske razmere ugotavljamo s provenienčnimi testi in s sledenjem 'usode' v sestoje posajenega GRM. Če predpostavimo, da je sadika ustreznega porekla, so za uspeh pogozdovanja pomembne tako fiziološke lastnosti sadik (svežost, odpornost na strese, prehranjenost, sposobnost regeneracije korenin, splošna vitalnost) kot tudi morfološke lastnosti, bolezni in škodljivci in ukrepi za zaščito sadik. S projektom bomo prispevali k zakladnici znanj in razvoju strokovnih osnov za različne rastiščne razmere in gozdnogospodarske pristope v Sloveniji in v širšem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Z namenom zagotavljanja pridelovanja in uporabe kakovostnega, genetsko pestrega in rastišču prilagojenega GRM, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo regulira Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM, 2002, 2004, 2011), ki sledi evropski uredbi o trženju GRM (1999/105/EC), ter podrejeni predpisi. Poleg ustreznega zakonodajnega okvira uspešna izvedba obnove s sadnjo in setvijo zahteva še lokalno razvito semenarstvo in drevesničarstvo ter ustrezen finančni okvir. Od leta 1995 so bili v Sloveniji trije žledolomi, trije požari, trije vetrolomi in en snegolom večjih razsežnosti. V teh ujmah je bilo do leta 2017 uničenih 2.000 ha gozda, 950.000 ha pa poškodovanih. Ujmam in vročini so se po letih 2003 in 2014 pridružile še večletne namnožitve podlubnikov. V takih razmerah naravna obnova degradiranih površin ne zadostuje, da bi v željenem časovnem okviru zagotovili storitve, ki naj bi jih določen gozd opravljal. Gospodarjenje z gozdom prinese gozdu dodano vrednost, v monetarnem smislu okoli 140 milijonov evrov za lesne proizvode, ter med 230 in 380 milijoni za ostale proizvodne in druge učinke gozdov in vse bolj pogosto zahteva tudi obnovo s sadnjo in setvijo. Dolgožive drevesne vrste se zgolj s prenašanjem genetskih informacij preko naravne obnove ne morejo dovolj hitro prilagoditi na nove bolezni in škodljivce. Posebno problematična so območja, na katerih je žledolom poškodoval regenerativne dele krošenj celotni populaciji, ki naj bi zagotavljala naravno pomlajevanje, ter manjšinske drevesne vrste. V okviru projekta bomo pripravili več navodil, usmeritev, katalogov in predlogov sprememb regulative, vse z namenom prispevanja h trajnem ohranjanju vseh funkcij gozdov in na gozdove vezanih dobrin in storitev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno