Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pregled in presoja modelov razvoja gozdov za gozdnogospodarsko načrtovanje na različnih prostorskih ravneh

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
modeliranje razvoja gozdov; zasnova modeliranja; gozdnogospodarsko načrtovanje; upravljanje gozdov; mednarodno poročanje; podatkovni viri; Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  500 
2.  54424  Živa Bončina    Tehnični sodelavec  2020  13 
3.  27615  dr. Andrej Ficko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  143 
4.  20691  dr. Petra Grošelj  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2018 - 2020  147 
5.  39600  dr. Jernej Jevšenak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  87 
6.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Vodja projekta  2018 - 2020  153 
7.  19721  dr. Gal Kušar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  154 
8.  29237  dr. Boštjan Mali  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  172 
9.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  223 
10.  32898  dr. Tina Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020  82 
11.  28590  dr. Mitja Skudnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  327 
12.  36900  Jasna Šlenc  Farmacija  Raziskovalec  2019 - 2020 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.844 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.093 
Povzetek
Modeliranje razvoja gozdov je sestavni del upravljanja gozdov; pomembno je za napovedovanje razvoja gozdnih sestojev pri različnih režimih ukrepanj, kar je podlaga za odločanje in pripravo načrtov za prihodnje gospodarjenje. Na nacionalni ravni je modeliranje razvoja gozdov pomembno za oblikovanje strateških odločitev gozdne politike in mednarodno poročanje. Modeliranje ima v gozdarstvu relativno velik pomen zaradi dolgih proizvodnih obdobij gozdnih sestojev in velike odvisnosti njihovega razvoja od gospodarjenja in okoljskih dejavnikov. Modeliranje razvoja gozdov prispeva k boljšemu odločanju in zmanjševanju tveganj pri gospodarjenju z gozdovi. V tujini je modeliranje razvoja gozdov veliko bolje razvito kot pri nas, v Sloveniji smo doslej večinoma testirali tuje modele razvoja gozdov, razvili smo le sestojni matrični model in nekaj parcialnih modelov. Zaradi specifičnih rastiščnih in sestojnih razmer je neposredna uporaba modelov, razvitih v drugačnih okoljih, omejena. V Sloveniji imamo na voljo relativno podrobne podatkovne zbirke o gozdnih sestojih in rastiščih, vendar za modeliranje in upravljanje gozdov zaenkrat še niso bile optimalno uporabljene. Številne podlage (npr. prirastoslovne), ki so pogoj za razvoj modelov, prav tako še niso bile izdelane. Predlagani projekt predstavlja začetek sistematičnega razvoja modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji z namenom, da bodo modeli razvoja gozdov, ki jih bomo v Sloveniji v prihodnje uporabljali ali razvili, uporabni na različnih ravneh upravljanja z gozdovi. Temeljni cilji projekta so: 1) pripraviti pregled in presojo modelov razvoja gozdov, ki jih uporabljajo evropske države za potrebe poročanja na nacionalni ravni in mednarodne primerjave razvoja gozdov; 2) pregledati značilnosti in zahteve tipov modelov razvoja gozdov za upravljanje gozdov na različnih načrtovalskih in prostorskih ravneh; 3) presoditi uporabnost modelov razvoja gozdov za upravljanje gozdov v Sloveniji in razpoložljivost podatkovnih virov za modeliranje ter 4) opredeliti zasnovo modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji. Delo bo usmerjeno v pregled in presojo modelov razvoja gozdov, ki se uporabljajo v mednarodnem prostoru, presoji njihove uporabnosti za mednarodno poročanje in upravljanje gozdov v Sloveniji, pri čemer bomo upoštevali razpoložljive podatkovne vire, in preverjanju izbranih modelov v testnih območjih Slovenije. Projektna skupina je sestavljena iz raziskovalcev Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije, kot strokovni sodelavci pa bodo sodelovali strokovnjaki z Zavoda za gozdove Slovenije. V okviru projekta je predvidena izpeljava posvetovanja in strokovne delavnice. V projektu bomo opredelili metodologijo vključevanja modelov razvoja gozdov v gozdnogospodarsko načrtovanje in predlagali dopolnitve podatkovnih virov za modeliranje razvoja gozdov. Izsledki projekta bodo podlaga za izdelavo modelov razvoja gozdov v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta bo izdelan pregled modelov razvoja gozdov z oceno njihove  uporabnosti za upravljanje gozdov na različnih prostorskih ravneh. Glede uporabnosti v Sloveniji najvišje rangirane modele za modeliranje razvoja gozdov na nacionalni ravni (izsledek D1) bi se lahko v prihodnje (ob ustrezni kalibraciji modelov) koristilo za potrebe poročanja o gozdnih parametrih v skladu s področno zakonodajo EU in mednarodne primerjave razvoja gozdov in opazovanih parametrov, npr. na področju napovedovanja gibanja zalog ogljika v gozdovih. Uporaba modelov pri poročanju v okviru konvencije UNFCCC pomeni najvišjo kvaliteto poročanja, zaradi česar je stopnja negotovosti (lahko precej) zmanjšana. Modeli se lahko koristijo tudi za izdelavo projekcij za nekatera druga mednarodna poročila (npr. FRA), za katera se v Sloveniji trenutno uporablja metoda ekstrapolacije preteklih trendov razvoja parametrov v prihodnost.   Rezultati projekta bodo temelj za razvoj modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji. To področje je pomanjkljivo razvito, njegov razvoj pa je glede na zaznane pomanjkljivosti pri gozdnogospodarskem načrtovanju in vse večje stopnje nepredvidljivosti pri gospodarjenju z gozdovi nujno razviti. Načrtovalci potrebujejo učinkovita orodja, ki jim bodo pomagala pri odločanju o prihodnjem razvoju gozdov ter o ukrepih, ki naj jih predvidijo v posameznih gozdnih sestojih ali sestojih določenega rastiščnega/gozdnega tipa. Modeli, ki podpirajo slednje, bodo učinkovito orodje tudi za gozdarje, ki delujejo na terenu, saj bodo relativno hitro pridobili potrebne informacije za sprejemanje odločitev o ukrepanjih v gozdovih. Modeli so lahko tudi komunikacijsko sredstvo gozdarjev z lastniki gozdov in javnostjo. S testnimi primeri in prenosom rezultatov in znanja v strokovno gozdarsko prakso preko delavnic in drugih diseminacijskih prijemov bo strokovna javnost dobila informacije o možnostih uporabe modelov za svoje delo ter o primernosti posameznih modelov, če bi se za aplikacijo modela odločili.   Za gozdarsko stroko je pomembno tudi, da se oblikuje zasnova vključevanja modelov razvoja gozdov v upravljanje gozdov oziroma gozdnogospodarsko načrtovanje (izsledek D4), ki predstavlja področje, kjer so takšni modeli najbolj uporabni. Opravljen pregled lastnosti modelov in izdelana zasnova z opredeljeno metodologijo vključevanja modelov razvoja gozdov bosta ključni podlagi za izdelavo modelov razvoja gozdov v naslednjih letih.      Za uporabo modelov razvoja gozdov potrebujemo ustrezne vhodne podatke. V Sloveniji razpolagamo s kakovostnimi gozdarskimi podatki, ki se zajemajo v okviru gozdnih in drugih inventur, in bi se lahko koristili za modeliranje in izdelavo napovedi razvoja gozdov. Predlagani projekt bo prispeval k dopolnitvi in razvoju gozdne inventure in gozdarskega informacijskega sistema.   Modeli razvoja gozdov so uporabni tudi na področjih, kot so načrtovanje in upravljanje z zasebno gozdno posestjo, upravljanje z varovalnimi gozdovi (potrebni dodatni moduli za modeliranje dejavnika potencialne nevarnosti), upravljanje hudourniških območij. Zaradi vsesplošne uporabnosti modelov in specifičnih rastiščnih in sestojnih razmer je nujno, da v Sloveniji razvijemo lastne modele razvoja gozdov. Rezultati predlaganega projekta so ključni za izgradnjo modela razvoja gozdov v Sloveniji. Za dosego tega cilja pa je zahtevano sodelovanje institucij s tega področja in znanstveni razvoj projektne skupine s področja modeliranja na Biotehniški fakulteti.   Predlagani projekt predstavlja začetek razvoja modeliranja razvoja gozdov na področju gozdarstva v Sloveniji, zato je njegov pomen za razvoj tega segmenta gozdarstva odločujoč.
Pomen za razvoj Slovenije
Modeli razvoja gozdov in gospodarjenja z njimi omogočajo napovedovanje prihodnje dinamike sestojev. Za državo kot je Slovenija z gozdnatostjo okoli 60 % je ocena prihodnjih produkcijskih in energetskih potencialov lesne biomase iz slovenskih gozdov bistvenega pomena. Poznavanje razvoja gozdov je torej pomembno za gozdno-lesni gospodarski sektor kot tudi za področje energetike. Rezultati predlaganega projekta bodo podali presojo modelov razvoja gozdov, ki bi lahko podali dobre kratkoročne in/ali dolgoročne ocene razvoja lesne biomase kot pomembnega domačega obnovljivega vira surovine in energije na različnih prostorskih ravneh. Poznavanje razvoja parametrov, ki so neposredno povezani s pričakovanimi možnimi donosi gozdov (npr. višina poseka, lesna zaloga, volumenski prirastek) in izražajo ekonomski pomen gozdov ob različnih scenarijih gospodarjenja z gozdovi, lahko pomembno pripomore k uspešnejšemu načrtovanju razvoja gozdno-lesne gospodarske panoge (npr. gozdno-lesnih verig), učinkovitejšemu prilagajanju panoge pričakovanim socio-ekonomskim in okoljskim spremembam, racionalnejšim odločitvam pri poslovanju in razvoju podjetij za pridelavo in/ali predelavo lesa ali rabo lesa v energetske namene ter tudi oblikovanju ustrezne gozdne ter gospodarske politike na tem področju.   Gozdnogospodarsko načrtovanje se bo z rezultati projekta izboljšalo. Odločitve s podporo modelov razvoja gozdov prispevajo k racionalnejši (iz)rabi virov, kar bo pomembno vplivalo na gozdno-lesni sektor na nacionalni in regionalni ravni. Odločitve o ukrepanju in posegih v gozdove bodo podprte s kvantificiranimi argumenti, kar bo hkrati tudi pomemben pripomoček upravljavcev gozdov (načrtovalcev) pri komunikaciji z drugimi uporabniki prostora.   Za gospodarstvo in lastnike gozdov je pomembno poznavanje razvoja gozdov tudi z vidika zmanjševanja tveganj pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih v zadnjem času predstavljajo predvsem naravne motnje (veter, sneg, žled, podlubniki). Poznavanje možnosti (verjetnosti) pojava naravnih motenj pomembno prispeva k usmerjanju razvoja gozdov oziroma k načrtovanju ukrepov, ki povečujejo stabilnost gozdov in hkrati zmanjšujejo tveganja za nastanek ekonomske (in ekološke) škode v gozdovih. Rezultati predlaganega projekta bodo nakazali modele, ki lahko modelirajo razvoj gozdov v smislu zmanjševanja tveganj.   Presoja modelov razvoja gozdov bo med drugim nakazala tudi možnosti uporabe modelov za lastnike gozdov. Poznavanje razvoja gozdov oziroma kazalcev stanja gozdov in gospodarjenja na zasebni gozdni posesti ob različnih scenarijih gospodarjenja z gozdovi bi pomembno olajšalo odločitve lastnikov gozdov o ukrepih in investicijah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno