Projekti / Programi
Izboljšanje sistema spremljanja ulova smrekovih podlubnikov v kontrolne feromonske pasti in sistema polaganja kontrolnih nastav ter izdelava aplikacije za načrtovanje lokacij in števila kontrolnih pasti ter kontrolnih nastav po ureditvenih enotah Zavoda
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Optimiziran sistem monitoringa, feromoni, Ips typographus, pasti , spletna aplikacija, informacijski sistem, napoved namnožitve podlubnikov
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
50519 |
dr. Ana Brglez |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2021 |
86 |
| 2. |
29092 |
dr. Maarten De Groot |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2018 - 2021 |
619 |
| 3. |
29831 |
Špela Jagodic |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
0 |
| 4. |
07948 |
dr. Dušan Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Upokojeni raziskovalec |
2018 - 2019 |
669 |
| 5. |
33222 |
dr. Andreja Kavčič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
1.032 |
| 6. |
23448 |
dr. Nikica Ogris |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
1.106 |
| 7. |
25448 |
dr. Barbara Piškur |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
837 |
| 8. |
27789 |
Iztok Sinjur |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
290 |
| 9. |
53989 |
Nina Šramel |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
191 |
| 10. |
52639 |
Simon Zidar |
|
Tehnični sodelavec |
2021 |
268 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0404 |
Gozdarski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5051673000 |
10.953 |
Povzetek
Osmerozobi smrekov lubadar je najpomembnejši škodljiv dejavnik za navadno smreko. V zadnjih desetletjih so se zgodile velike abiotske motnje in posledično namnožitve smrekovih podlubnikov. Klimatske spremembe z vedno več vremenskimi ekstremi, kot so suša, žledolom, vetrolom in snegolom, pa povečujejo možnost pogostejšega pojavljanja takšnih dogodkov v prihodnje.
Za ustrezno odzivanje na tako velike in obsežne namnožitve podlubnikov je nujno kar najhitreje odkriti njihov izvor. V Sloveniji obstaja sistem spremljanja gostote populacij smrekovih podlubnikov s feromonskimi pastmi, ki spremlja številčnost osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja in lahko predvidi namnožitve teh dveh vrst podlubnikov. Vendar pa je vzpostavljen sistem spremljanja trenutno precej neučinkovit in zelo drag. Novi tipi pasti, feromonskih vab in boljše usmeritve glede števila pasti in lokacij namestitve pasti pa bi sistem spremljanja naredila bolj učinkovit in racionalen glede na stroške.
Predlagan projekt bo razdeljen na 5 delovnih sklopov: 1) vodenje projekta, 2) modeliranje in računalniška aplikacija za optimizacijo števila in lokacij postavljenih pasti ter položenih nastav, 3) testiranje različnih tipov feromonskih vab in pasti za spremljanje številčnosti smrekovih podlubnikov, 4) diseminacija rezultatov projekta in 5) predlogi za izboljšanje pravne ureditve področja varstva gozdov pred podlubniki v Sloveniji.
V okviru predlaganega projekta želimo doseči naslednje cilje:
določiti kriterije, roke in postopke za določanje optimalnega števila kontrolnih feromonskih pasti in lokacij njihove postavitve z upoštevanjem lokalnih razlik v geografskih, klimatskih in ekoloških značilnostih posameznih območij,
določiti kriterije in postopke za določanje optimalnega števila in lokacij kontrolnih nastav;
primerjati učinkovitost feromonskih pripravkov oz. atraktantov različnih proizvajalcev (npr. Pheroprax, ECOLURE, Typosan) na ulov osmerozobega smrekovega lubadarja ter na dodatni ulov s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih prizadetih zaradi ujm,
primerjati učinkovitost ulova osmerozobega smrekovega lubadarja med različnimi tipi pasti z enakim atraktantom (npr. režasta past, križna past) ter dodatnega ulova s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih prizadetih zaradi ujm,
primerjati ulov osmerozobega smrekovega lubadarja in dodatnega ulova, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja, v enojne, dvojne in trojne Theysohnove pasti,
izdelati javno dostopne računalniške aplikacije za načrtovanje števila in lokacij kontrolnih pasti in kontrolnih nastav po posameznih ureditvenih enotah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS),
izdelati publikacijo, s katero se lastnike gozdov ozavešča o nevarnosti in škodi, ki jo povzročajo smrekovi podlubniki ter se ozavešča o pomenu pravilnega polaganja kontrolnih nastav kot sestavnemu delu integralnega varstva gozdov pred podlubniki,
organizirati delavnice za lastnike gozdov z namenom ozaveščanja o nevarnosti in škodi, ki jo povzročajo smrekovi podlubniki ter o pomenu pravilnega polaganja kontrolnih nastav kot sestavnemu delu integralnega varstva gozdov pred podlubniki, ter
pregledati relevantne predpise s področja gozdarstva, presoditi o ustreznosti določil s področja varstva gozdov pred podlubniki (spremljava pojavljanja smrekovih podlubnikov v gozdu in na skladiščih, odkrivanje žarišč, zatiralni ukrepi in roki za izvedbo) in predlagati možne izboljšave.
Predlagani projekt bo zagotovil naslednje rezultate:
Kriteriji, roki in postopki za določanje optimalnega števila in lokacij postavitve feromonskih pasti (elaborat).
Kriteriji, roki in postopki za določanje optimalnega števila in lokacij polaganja kontrolnih nastav (elaborat).
Model za določanje optimalnega števila in lokacij postavitve feromonskih pasti.
Model za določanje optimalnega števila in lokacij polaganja kontrolnih nastav.
Spletna aplikacija v okviru s
Pomen za razvoj znanosti
Sistem spremljanja smrekovih podlubnikov obstaja že več kot 20 let, a se sproti ni prilagajal sodobnim tehnologijam. Danes obstaja vrsta možnosti za optimizacijo v učinkovitejši sistem spremljanja, ki bi omogočal še ustreznejše odzivanje na namnožitve smrekovih podlubnikov v prihodnje. Opisan projekt bo na različne načine zato pomemben za znanost, še posebej za gozdarstvo.
Optimiziran sistem spremljanja osmerozobega smrekovega lubadarja v kontrolnih feromonskih pasteh (DS2) bo zagotovil bolj ekonomično vzdrževanje sistem tako v smislu porabe časa kot porabe finančnih in drugih sredstev.
Optimiziran sistem spremljanja števličnosti osmerozobega smrekovega lubadarja s kontrolnimi feromonskimi pastmi in kontrolnimi nastavami (DS2) bo povečal zanesljivost napovedi razvoja populacij in namnožitev te najbolj škodljive vrste smrekovega podlubnika.
Tekom projekta se bodo testirali različni tipi pasti. Cilj je ugotoviti, kateri tip pasti je najboljši za spremljanje osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) in njegovih potencialnih naravnih sovražnikov kot so plenilci in parazitoidi. Rezultat bo ponudil metodo lova s pastmi, ki bi dala dober vpogled v stanje populacije osmerozobega smrekovega lubadarja obenem pa čim manj negativno vplival na naravne sovražnike osmerozobega smrekovega lubadarja. V zadnjih letih je bilo razvito več različnih feromonskih vab za osmerozobega smrekovega lubadarja. Za zdaj se še ne ve dobro, kateri tip je glede na stroške in količino ulova najbolj učinkovit. Zato bomo primerjati ulov med različnimi tipi feromonov in testirati njihovo učinkovitost. Rezultati predlaganega projekta bodo pokazali, kateri feromoni so najboljši za spremljanje osmerozobega smrekovega lubadarja in istočasno ne ustvarjajo pritiska na naravne sovražnike osmerozobega smrekovega lubadarja, kot so plenilci in parazitoidi.
Pomen za razvoj Slovenije
Navadna smreka (Picea abies) je ena najbolj razširjenih vrst v Sloveniji. Vrsta je ekonomsko zelo pomembna, saj predstavlja osnovo večine lesno predelovalne industrije tako v Evropi kot v Sloveniji. Osmerozobi smrekov lubadar letno napada velike količine navadne smreke in je zato en izmed pomembnejših škodljivcev te drevesne vrste. Zato je nujno potreben učinkovit sistem nadzora tega škodljivca za namen zmanjšanja uničujočih napadov smrekovih podlubnikov.
En izmed ključnih delov nadzorovanja tega škodljivca je zgodnja zaznava namnožitve populacij podlubnikov. Ko je zaznana namnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja, Zavod za gozdove Slovenije označi drevesa za sanitarni posek (C odločba) in tako prične postopek za preprečitev širjenja žarišča in s tem napada še zdravih dreves. S predlganim projektom bomo optimizirali sistem spremljanja smrekovih podlubnikov in s tem tudi zmanjšanje škode, ki jo podlubniki povzročajo.
Predlagan projekt bo nadgradil elektronski sistem za varstvo gozdov v Sloveniji, ki je del Javne gozdarske službe, ki jo izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije. S tem bo nadgrajena družbena infrastruktura za državno upravo. Elektronski sistem za varstvo gozdov bo bogatejši za dve spletni interaktivni aplikaciji: (1) spletna aplikacija za načrtovanje števila in lokacij kontrolnih pasti; (2) spletna aplikacija za načrtovanje števila in lokacij kontrolnih nastav.
Poročevalska, prognostična-diagnostična služba za gozdove bo postala bogatejša za več prognostičnih modelov: (1) model za določanje optimalnega števila in lokacij postavitve feromonskih pasti; (2) model za določanje optimalnega števila in lokacij postavitve kontrolnih nastav.
Postavitev in vzdrževanje (menjavanje feromonov, čiščenje pasti) predstavljata velik strošek. Dosedanje metode spremljanja številčnosti in razvoja populacije smrekovih podlubnikov niso optimalne. Optimiziran sistem spremljanja ulova smrekovih podlubnikov v kontrolne feromonske pasti (DS2) bo omogočil znižanje stroškov vzdrževanja sistema kontrolnih feromonskih pasti za spremljanje številčnosti smrekovih podlubnikov, tako z vidika porabe časa, kot tudi porabe finančnih in drugih sredstev, ki bremeni predvsem državni proračun.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2020
