Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhih gozdu škodljivih organizmov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
gozd, karantenski škodljivi organizmi, načrt izrednih ukrepov, izkoreninjenje, izbruh, fitosanitarni ukrepi, komunikacija, izvajalci gozdarskih del
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  54339  Mirko Baša    Tehnični sodelavec  2020  20 
2.  50519  dr. Ana Brglez  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  78 
3.  29092  dr. Maarten De Groot  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  606 
4.  30165  dr. Tine Hauptman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  198 
5.  29831  Špela Jagodic    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
6.  34177  Tina Jemec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020  191 
7.  07948  dr. Dušan Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2020  669 
8.  02491  dr. Maja Jurc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  564 
9.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  1.030 
10.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  919 
11.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  1.087 
12.  13256  Roman Pavlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  86 
13.  25448  dr. Barbara Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2018 - 2020  819 
14.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018  368 
15.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  305 
16.  53018  Peter Smolnikar    Tehnični sodelavec  2019 - 2020  216 
17.  38471  Darja Stare  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  204 
18.  36223  Špela Ščap  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  217 
19.  35079  Matevž Triplat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2018 - 2020  207 
20.  52639  Simon Zidar    Tehnični sodelavec  2020  259 
21.  53723  Urban Žitko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020  25 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.778 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Gozdovi v Sloveniji pokrivajo več kot 1,2 milijona hektarjev, kar predstavlja 58,4 % površine Slovenije. Z vnosom tujerodnih organizmov, škodljivih za gozd in druge lesnate rastline, lahko ogrozimo naše gozdove. Tujerodni organizmi lahko povzročajo ekonomske škode, zmanjšujejo biotsko raznolikost in posredno ogrožajo zdravje ljudi. Vnos škodljivih organizmov je globalni pojav, ki ga močno spodbuja rastoča svetovna trgovina ter globalna mobilnost. Soočamo se s podnebnimi spremembami in ekstremni vremenski pojavi, ki vplivajo na stabilnost ekosistemov in s tem povzročajo nastanek ugodnejših razmer za ustalitev tujerodnih organizmov. Z ustrezno strategijo varovanja zdravja rastlin oziroma gozdov lahko učinkovito preprečujemo nastanek večjih škod in posledic zaradi izbruhov tujerodnih škodljivih organizmov. Ustrezno ozaveščanje o problematiki tujerodnih škodljivih vrst močno vpliva na sprejemljivost politik v zvezi z ukrepi glede izkoreninjenja ali zaustavljanja širjenja teh vrst. Pripravljenost držav na možne izbruhe škodljivih tujerodnih organizmov se kaže v proaktivni politiki, ki zajema celovit nadzor na mejah, izvajanje programov preiskav na območju države, v podpori raziskavam, pripravljenih komunikacijskih strategijah in v pripravljenih načrtih ukrepanja ob morebitnem pojavu škodljivega organizma. V Sloveniji varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi ureja Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki uveljavlja tudi pravni red Evropske skupnosti na področju varstva rastlin v Sloveniji. Direktiva Sveta 2000/29/ES predpisuje temeljne zahteve zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in razvršča škodljive organizme v prilogo I in II oziroma izda izvedbene sklepe v primeru najdb novih škodljivih organizmov, ki lahko predstavljajo tveganje. Te organizme običajno poimenujemo karantenski škodljivi organizmi (KŠO), torej organizmi, ki na nekem območju še niso prisotni oziroma so prisotni v omejenem nadzorovanem obsegu, njihovo razširjanje pa lahko gospodarsko pomembno oškoduje vplivno območje. 14. decembra 2019 bo stopila v veljavo nova evropska zakonodaja s področja zdravja rastlin, in sicer Uredba (EU) 2016/2031 (Uredba o zdravju rastlin) in Uredba (EU) 2017/625 (Uredba o uradnem nadzoru). Uredba o zdravju rastlin med drugim vpeljuje obvezne večletne programe preiskav (monitoring), podaja strožje zahteve glede razmejenih območij ob izbruhih KŠO, določa prednostne KŠO in obvezne vsakoletne programe preiskav, države članice morajo imeti pripravljene načrte izrednih ukrepov, akcijske načrte in izvajati simulacijske vaje ter izvajati se morajo obvezne akcije ozaveščanja in obveščanja. V primeru neukrepanja ob najdbi KŠO ali v primeru počasnega oziroma neustreznega ukrepanja tvegamo nenadzorovano širjenje bolezni ter sankcije s strani Evropske komisije. Najustreznejše ukrepanje za učinkovito sanacijo izbruhov karantenskih gozdu škodljivih organizmov je hitra najdba in identifikacija ter hitro in učinkovito ukrepanje z namenom izkoreninjenja ali zaustavljanja širjenja. Ukrepanje v gozdovih največkrat obsega posek in ustrezno uničenje oziroma ravnanje z okuženim oziroma napadenim materialom. Obseg del je lahko izjemno obsežen in lahko poteka na težko dostopnem terenu. Zato je nujno, da so vsi načrti ukrepanja vnaprej pripravljeni, testirani v simulacijah izkoreninjenja ter opravljeni s strani ustrezno usposobljenih in osveščenih izvajalcev del. Za učinkovito opravljeno delo je nujna vnaprej pripravljena baza ustreznih izvajalcev in seznami potrebne opreme in sredstev. V predlaganem projektu bomo zato postavili smernice za učinkovito izvajanje ukrepov ob vdoru oziroma pojavu tujerodnih gozdu škodljivih organizmov in pri sanacijah njihovih izbruhov. Izvedljivost ukrepanja je močno odvisna od podpore politike, gospodarstva, strokovne in širše javnosti. Le-ta pa zavisi od osveščenosti vseh vpletenih o pomenu gozda in o vplivu, ki ga tujerodni škodljiv
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo podal pregled stanja in literature o izbranih karantenskih škodljivih organizmih, kar bo povečalo znanstveno vedenje o teh organizmih v Sloveniji. Pregledani bodo različni ukrepi za izvajanje izkoreninjenja ali zajezitve izbruhov KŠO, kar bo osnova za druge raziskave (npr. modeliranje širjenja KŠO). Pripravljene baze izvajalcev gozdarskih del z namenom sodelovanja pri sanacijah izbruhov KŠO so izviren pristop k pripravljanju načrtov ukrepov na državni ravni. Z različnimi orodji raziskovanja stališč vpletenih deležnikov bomo dobili vpogled v odnos strokovne in širše javnosti do ukrepov, ki so nujni za sanacijo izbruhov KŠO. Tekom projekta bomo aktivnosti projekta in vmesne izsledke predstavili na mednarodnih in nacionalnih znanstvenih srečanjih. Ugotovitve projekta bodo predstavljene naročniku in zainteresirani javnosti (delavnice, simulacijska vaja, prispevki, itd.).
Pomen za razvoj Slovenije
V predlaganem projektu bodo pripravljeni protokoli in načrti, ki bodo ustrezna podlaga državnim organom Republike Slovenije za pripravo učinkovitega sistema zdravstvenega varstva slovenskih gozdov pred tujerodnimi invazivnimi škodljivimi organizmi. Projekt bo pripravil neoporečne strokovne in izvedbene podlage, ki bodo omogočale učinkovito izvajanje zahtev nove pravne ureditve EU s področja zdravja rastlin (Uredba o zdravju rastlin (EU) 2016/2031, Uredba o uradnem nadzoru (EU) 2017/625) ter črpanje nepovratnih sredstev EU za izvajanje ukrepov proti določenim škodljivim organizmom (Uredba (EU) 652/2014). Projekt bo preveril in zbral podatke izvajalcev gozdarskih del, ki bi lahko sodelovali pri izvajanju sanacijskih ukrepov izbruhov škodljivih organizmov. Rezultati projekta bodo imeli pomen za ohranjanje in varovanje naravne dediščine in biodiverzitete preko učinkovitega sistema ukrepanja ob morebitnem pojavu škodljivih organizmov v gozdovih ali na lesnatih rastlinah, ki bo zmanjšal ali v celoti odstranil morebitna tveganja za nastanek večjih škod. Z implementacijo rezultatov projekta se bodo uresničevali tudi cilji nacionalnega programa varstva okolja in strategije biotske raznovrstnosti, ohranjala se bodo območja Nature. Projekt bo s svojimi sistemskimi rešitvami zmanjševal tveganja za nastanek nepredvidljivih motenj na trgu z lesom, ki imajo lahko dodatne (posredne) negativne posledice za poslovanje podjetij v sektorjih predelave lesa in v energetiki ter nepredvidljivih omejitev v zunanji trgovini z lesom in lesnimi izdelki. Zmanjševanje tveganj pri poslovanju je izrednega pomena tudi za panogo drevesničarstva ter posredno vseh podjetij v prodajni verigi (trgovska podjetja, specializirana podjetja za trgovanje z sadilnim materialom …). Sistemski pristop projekta zagotavlja zmanjševanje tveganj za lastnike gozdov, ki jim neustrezno ukrepanje lahko potencialno povzroči škode izjemnih razsežnosti, s čimer je lahko ogrožen ekonomski status kmetijskih gospodarstev, ki so ključni za ohranjaje in razvoj podeželja. Vzpostavitev sistema omogoča tudi nove tržne priložnosti za specializacijo izvajalcev gozdarskih del ter drugih podjetij, ki bi bila zajeta v sistem, tako z vidika specializacije in profesionalizacije kot tudi novih ekonomskih priložnosti na trgu storitev (npr. usposobljene plezalne ekipe za pregled drevja).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno