Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Premostitev vrzeli v biogospodarstvu: od gozdne in kmetijske biomase do inovativnih tehnoloških rešitev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.08  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja 

Koda Veda Področje
S184  Družboslovje  Ekonomsko planiranje 
Ključne besede
biogospodarstvo, krožno gospodarstvo, kaskadna raba biomase, učinkovita raba biomase, biobased verige vrednosti, sodelovanje, biogospodarski grozdi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21407  dr. Sabina Berne  Biotehnologija  Raziskovalec  2018 - 2021  156 
2.  52432  dr. Ana Bjelić  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2019 - 2020  59 
3.  34522  dr. Miha Grilc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2018 - 2021  327 
4.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  1.183 
5.  37968  Bojan Ivanc  Ekonomija  Raziskovalec  2018 
6.  16329  dr. Luka Juvančič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta/programa  2018 - 2021  400 
7.  30768  dr. Tina Kocjančič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  31 
8.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  898 
9.  54342  Nina Barbara Križnik  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2020 - 2021 
10.  25446  dr. Blaž Likozar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2018 - 2021  973 
11.  33095  dr. Marko Lovec  Politične vede  Raziskovalec  2018 - 2021  279 
12.  52533  dr. Petra Medved Djurašinović  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2019 
13.  09817  mag. Mateja Mešl  Ekonomija  Raziskovalec  2018 - 2021  68 
14.  13073  dr. Rok Mihelič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  432 
15.  51175  Polona Mlinarič    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
16.  29336  dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec  Kemija  Raziskovalec  2018 - 2021  207 
17.  11223  dr. Primož Oven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  537 
18.  19950  mag. Mitja Piškur  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018  368 
19.  10873  dr. Nataša Poklar Ulrih  Kemija  Raziskovalec  2018 - 2021  783 
20.  38944  Ilona Rac  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2021  77 
21.  37966  mag. Simona Rataj  Ekonomija  Raziskovalec  2018 
22.  30847  dr. Mija Sežun  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2019 - 2021  63 
23.  38471  Darja Stare  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  201 
24.  30994  Matej Šuštaršič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018  52 
25.  15874  dr. Tatjana Zagorc  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2019  61 
26.  06345  dr. Janja Zule  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2021  275 
Organizacije (6)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.093 
2.  0219  Inštitut za celulozo in papir  Ljubljana  5051681  1.542 
3.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.653 
4.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.648 
5.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.054 
6.  6007  Gospodarska zbornica Slovenije  Ljubljana  5021979  328 
Povzetek
Biogospodarstvo je po definiciji EK (2012) »…gospodarstvo, ki temelji na trajnostni proizvodnji obnovljivih bioloških virov in njihovi predelavi v hrano, krmo, vlakna, materiale, kemikalije in bioenergijo, z učinkovitimi oziroma inovativnimi tehnologijami«. Prehod v biogospodarstvo označuje novo paradigmo organiziranosti poslovnih procesov. Stranski proizvodi in ostanki tako postanejo surovine v optimiziranih obstoječih ali na novo vpeljanih procesih. Tovrsten prehod omogočajo nova znanja in tehnologije pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Tovrstna organiziranost poslovnih procesov prinaša številne gospodarske, družbene in okoljske koristi. Nove tehnologije razklopa biomase in vključevanje pridobljenih gradnikov v bioosnovane materiale (npr. ekstrakti, nanomateriali, biopolimeri) omogočajo vstop v nove verige vrednosti (npr. zdravje, pametna embalaža) in doseganje bistveno višje dodane vrednosti kot z dosedanjimi načini predelave biomase. Neposrednih koristi (dohodek, zaposlitve) so deležni tudi ponudniki kmetijskih proizvodov in gozdno-lesnih sortimentov. K temu prispeva povečanje povpraševanja po primarnih proizvodih, pa tudi rast tržne vrednosti ostankov (npr. slama, tropine, zeleni odrez, klavni ostanki), ki se uveljavljajo kot cenovno ugodna in tehnološko atraktivna surovinska osnova, hkrati pa se odpravlja stroškovni vidik povezan z njihovim odstranjevanjem oziroma deponiranjem. Koristi so nadalje razvidne v predelovalnih dejavnostih, kjer prehod na bioosnovane tehnologije predstavlja velik potencial za dodajanje vrednosti proizvodom in omogoča boljši izkoristek vstopnih surovin. Večje število produktov iz iste vstopne surovine pomeni bolj razčlenjene in fleksibilne verige dodane vrednosti ter posledično večje število transakcij med gospodarskimi subjekti. Multiplikativni narodnogospodarski učinek se odraža v večji akumulaciji prihodkov (s tem tudi naložb, dohodkov, pa tudi davčnih prihodkov) in v večjem številu zaposlenih. Povezovanje v biogospodarske verige vrednosti se zaradi nizkih stroškov transporta vstopnih surovin običajno odvija na lokalni ravni, najpogosteje na podeželju. Zato širitev biogospodarstva prinaša možnosti za socialno in ekonomsko zbliževanje med mestom in podeželjem. Biogospodarstvo nadalje prispeva h krožnemu gospodarstvu, ker spodbuja trajnostno in učinkovito izkoriščanje obnovljivih virov, v snovno in energetsko zaprtih zankah, brez odpadkov (angl.: Zero Waste). Z vidika družbene in okoljske trajnosti pa je pomemben zlasti vidik prehoda v biogospodarstvo, ki se nanaša na nadomeščanje rabe energentov in surovin fosilnega izvora z bioosnovanimi. Ključna značilnost biogospodarstva je večsektorska narava, zato je za konkurenčno, dinamično in trajnostno biogospodarstvo, potrebno celovito uskladiti politike na številnih področjih (npr. agroživilstvo, gozdarstvo, energetika, okolje, znanost, tehnološki razvoj). Vsa ta področja imajo svoje principe delovanja, raziskovalne potrebe in inovacije, ki pa se v biogospodarstvu medsebojno povezujejo in dopolnjujejo, kar spodbuja nastanek novih produktov, procesov in tehnologij. Vodilne države na področju biogospodarstva, med katerimi so tudi nekatere države članice EU, se zavedajo prepletenosti in kompleksnosti interakcij v biogospodarstvu in skušajo spodbuditi njihovo sinhrono delovanje v skladu z lastnimi regionalnimi specifikami. Področju biogospodarstva namenjajo posebno pozornost v okviru sektorskih strategij, ali pa celo oblikujejo samostojne strategije biogospodarstva. Tudi v Sloveniji v zadnjih letih narašča vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije na tem področju, tako v zadevnih strateških programih države (izpostavljamo Strategijo pametne specializacije s pripadajočimi SRIP-i), ki spodbujajo razvoj znanja in povezovanje gospodarstva v nove verige vrednosti, kot tudi v razvojnih investicijah gospodarstva v povezavi z uvajanjem in komercializacijo bioosnovanih materi
Pomen za razvoj znanosti
Partnerji, sodelujoči v projektu, bodo združili svoje vrhunske kompetence z namenom spodbujanja in ocene potenciala razvoja biogospodarstva v Sloveniji. Na ta način bomo povezali znanstveno-raziskovalne in strokovne skupine s številnih disciplin in strok ter dosegli znatno boljše rezultate, kot bi jih z individualnim delom posameznih skupin. Z delovanjem na zadevnem področju bomo opozorili na neizkoriščene potenciale in predlagali konkretne korake za učinkovitejšo rabo kmetijske in gozdne biomase v Sloveniji po načelih biogospodarstva in krožnega gospodarstva. Povezovanje različnih strokovnih in raziskovalnih kompetenc projektne skupine je smiselno za doseganje ciljev projekta, pa tudi za okrepitev povezav med strokovnimi, visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami. Prav tako ima povezovanje na tako interdisciplinarni temi kot je biogospodarstvo, zagotovo velik potencial za dolgoročno nadaljevanje sodelovanja. Čeprav koncept biogospodarstva v slovenskem raziskovalnem prostoru ni nov, bo eden izmed stranskih produktov projekta pregled obstoječe literature, vključno z aktualnimi mednarodnimi raziskovalnimi dosežki, ki bodo slovenskemu raziskovalnemu prostoru približali: konceptualni okvir biogospodarstva razumevanje teoretičnih in disciplinarnih podlag, strukturo dejavnikov in procesov oblikovanja biogospodarstva; splošna gospodarska razvitost in institucionalni okvir, biološki viri (ponudba in povpraševanje), poslovne strategije, vertikalna in horizontalna povezanost, regulatorni okvir in podporno okolje, d. posamezne primere nacionalnih sistemov biogospodarstva ter e. razumevanje razlik med posameznimi nacionalnimi sistemi glede na opisane dejavnike (kategorizacije, lestvice).     Številni izmed omenjenih elementov so tudi na svetovni ravni v zgodnji fazi proučevanja zaradi česar bo projekt prispeval k vključevanju slovenskega raziskovalnega prostora na nova raziskovalna področja. Vključenost v nove teme je pomembna tako iz raziskovalnega vidika (pomen prvih objav) kot tudi iz vidika vsebine (strateški pomen biogospodarstva za Slovenijo zaradi potenciala na tem področju). Projekt možnost vključevanja ne bo zagotavljal samo sodelujočih raziskovalcem temveč skozi dostopnost rezultatov in gradiv (skladno z načrtom pričakovanih rezultatov) tudi drugim zainteresiranim raziskovalcem. Projekt je za razvoj znanosti pomemben tudi zaradi povezovanja različnih disciplinarnih vsebin in raziskovalcev z raznolikim disciplinarnim ozadjem, kar omogoča širšo osnovo za povezovanje in gradnjo novih spoznanj. Projekt bo k razvoju znanosti prispeval tudi v obratni smeri (torej ne le s prenosom spoznanj v domače okolje) v smislu študije nacionalnega sistema biogospodarstva, vključno z: vlogo širšega konteksta, opredelitvijo in oceno surovinske baze, pregledom primerov uspešnih produktov, procesov in poslovnih strategij ter verig dodane vrednosti, analizo vloge regulatornega in podpornega okolja in podobnim. S tovrstno nacionalno študijo, ki bo temeljila na pregledu spoznanj iz obstoječe literature in raziskovalnih projektov (opisano zgoraj) bo obstoječa literatura izpostavljena dodatnemu preverjanju in dopolnjena v delih, ko gre za kategorije držav kot je Slovenija (tranzicijske države, nove države članice, male države, države z visokim potencialom za biogospodarstvo ipd.). Čeprav imajo študije primera znanstveno-raziskovalne omejitve (problem posplošljivosti) so izjemno pomembne kot gre za nova raziskovalna področja, predmete proučevanja z večjim številom specifičnih dejavnikov in podobno. Posamezne študije primerov omogočajo primerjalne analize, izolacijo posameznih pogostejših dejavnikov, izbiro standardnih kazalcev čemur sledijo študije na velikem številom enot s pomočjo standardiziranih modelov in kazalcev ter uporabe kvantitativnih tehnik.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava daje vsebinsko celovit in kvantificiran pregled gospodarskih koristi, ki jih prinaša povezovanje med gospodarskimi subjekti z namenom pridelave, zbiranja in predelave biomase na načine, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Na prvem mestu kaže izpostaviti izboljšanje gospodarskega položaja kmetijskih gospodarstev in drugih gospodarskih subjektov, vključenih v primarno pridelavo kmetijskih in gozdno-lesnih sortimentov. S širitvijo alternativnih rab biomase se veča povpraševanje, kar po osnovni ekonomski teoriji vodi do zvišanja cen in posledično prihodkov. Nadalje se z novimi možnostmi pretvorbe stranskih produktov primarne proizvodnje (npr. slama, tropine, zeleni odrez, klavni ostanki) veča tržna vrednost surovin, kar spet vodi v izboljšanje prihodkov. Nove tehnologije razklopa biomase in uporaba bioosnovanih gradnikov za novih verigah vrednosti (npr. nanomateriali, biopolimeri, gradbeništvo,…) omogočajo doseganje bistveno višje dodane vrednosti kot dosedanji načini rabe stranskih produktov (energijska raba). Večje število produktov iz iste vstopne surovine pomeni bolj razčlenjene verige dodane vrednosti, posledično večje število transakcij med gospodarskimi subjekti. Pozitivna posledica tega je multiplikativni učinek, ki se odraža v večji akumulaciji prihodkov (s tem tudi naložb, dohodkov, pa tudi davčnih prihodkov) in v večjem številu zaposlenih. Povrhu se povezovanje v biogospodarske verige vrednosti zaradi nizkih stroškov transporta vstopnih surovin običajno odvija na lokalni ravni, najpogosteje na podeželju. Širitev biogospodarstva prinaša torej tudi možnosti za doseganje ekonomske konvergence med mestom in podeželjem. Učinki projekta v smislu razširitve in pospešitve povezovanja med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi subjekti po načelih biogospodarstva bodo torej prispevali tako k izboljšanju ekonomskih kazalnikov poslovanja vključenih gospodarskih subjektov, kot tudi širše, k gospodarski rasti, rasti zaposlenosti in večanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Zgodovina ogledov
Priljubljeno