Projekti / Programi
ITzaSKP - Zasnova informacijskih rešitev v podporo izvajanju Skupne kmetijske politike Evropske unije na podlagi podatkov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.02 |
Družboslovje |
Politične vede |
Mednarodni odnosi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Skupna kmetijska politika, policy proces, metodologija, upravljanje s podatki, podatkovna zbirka, podatkovno rudarjenje, statistično-analitična orodja
Raziskovalci (15)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
34673 |
dr. Sonja Bezjak |
Sociologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
164 |
| 2. |
36386 |
Maja Dolinar |
Sociologija |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
62 |
| 3. |
28009 |
Simona Hauptman |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 |
0 |
| 4. |
32919 |
Andrej Jamšek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2019 |
0 |
| 5. |
25513 |
dr. Tamara Korošec |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 |
105 |
| 6. |
52679 |
Boštjan Kristan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 |
0 |
| 7. |
33095 |
dr. Marko Lovec |
Politične vede |
Vodja |
2018 - 2020 |
336 |
| 8. |
51175 |
Polona Mlinarič |
|
Tehnični sodelavec |
2020 |
0 |
| 9. |
36854 |
Boštjan Mur |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2020 |
12 |
| 10. |
34730 |
dr. Meta Novak |
Politične vede |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
222 |
| 11. |
38461 |
dr. Ajda Pretnar Žagar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 |
46 |
| 12. |
10661 |
dr. Janez Štebe |
Sociologija |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
371 |
| 13. |
38464 |
Vesna Tanko |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
0 |
| 14. |
12536 |
dr. Blaž Zupan |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 - 2020 |
531 |
| 15. |
30921 |
dr. Lan Žagar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2018 |
17 |
Organizacije (3)
Povzetek
Izhodišče predlaganega projekta je krepitev pomena in potreb po primarnih podatkih pri izvajanju Skupne kmetijske politike (SKP) Evropske unije (EU) v obdobju 2021-2027, ki ga bo zaznamoval prehod iz 'politike osnovane na skladnosti' v 'politiko osnovano na rezultatih'. Sprememba med drugim predvideva večjo fleksibilnost, nacionalno definiranje izvedbene ravni ukrepov in kontrolo, vse to pa zahteva ustrezno podatkovno podporo za programiranje obveznega nacionalnega Strateškega načrta, del katerega bo tudi spremljanje in dokazovanje učinkov, ter za zagotavljanje skladnosti z nacionalnimi prilagoditvami in definicijami v procesu nadzora in kontrole. Potrebno bo (a) nasloviti vprašanje zadostnosti in učinkovitosti obstoječih kazalcev in podatkovnih baz, denimo ko gre za dohodkovne učinke in okolje, (b) poiskati možnosti znotraj obstoječih virov ko gre za nove prioritete (Uredba "Strateški načrt" predvideva 9 prioritetnih področij) in kazalce kot je podeželska revščina, infrastruktura, trajnost razumljena v širšem družbeno-ekonomskem smislu (Priloga k uredbi s seznamom kazalcev), ter (c) opredeliti podatkovne potrebe na podlagi predhodne pogojenosti (prej navzkrižna skladnost), oblikovanja ekoloških shem (pasivna oblika podpore znotraj I. stebra) in nacionalnih definicij, ki bodo zahtevale prilagoditev registrov za potrebe nadzora in analize. Vse omenjeno bo potrebno izpeljati v relativno kratkem obdobju do konca leta 2020 na katerega se nanaša tudi omenjen projekt, ki želi naročniku zagotoviti ustrezno podporo v podatkovno zahtevnem procesu.
Specifični problemi in cilji, ki jih projekt naslavlja skladno z zahtevami strateških in zakonodajnih dokumentov na eni ter obstoječih znanstvenih spoznanj na drugi strani, so:
- Slabo poznavanje (in posledično izkoriščanje) možnosti obstoječih podatkovnih virov, ki nastajajo kot osnova obstoječih nalog (s strani različnih upravljalcev za različne namene, od izvajalskih in nadzornih organov, do statističnih ter znanstveno-raziskovalnih na različnih področjih) (glej npr. Volk in dr. 2017, Rač in dr. 2017; Lovec, Juvančič in Erjavec 2018), predvsem z vidika metodoloških lastnosti, novih potreb, ki izhajajo iz spremenjenega okvirja politike, možnega združevanja, informacijsko-tehnoloških (IT) posodobitev in nadgradenj;
- Potreba po centraliziranem pristopu k podatkovnim virom z oblikovanjem ustreznih protokolov in IT rešitev za poenotenje standardov in dostop do podatkov za različne namene s strani različnih deležnikov preko celovite integrirane platforme ter ustreznih rešitev za uporabniške vmesnike, vizualizacijo podatkov in orodij za analitične namene (na podlagi obstoječih izkušenj iz javnega in zasebnega sektorja doma in v tujini, ki jih ima eden izmed partnerjev v projektu);
- Naslavljanje konkretnih potreb v procesu izvajanja SKP 2021-2027, ki izhajajo iz prilagoditev ukrepov v nacionalni pristojnosti, novih kazalcev s pomočjo katerih bo potrebno spremljati in meriti uspešnost in učinke politike, ter potreb povezanih z vključevanjem deležnikov v proces za namene soglasja o prilagoditvah, ki bodo zahtevali ustrezno podatkovno podporo v času programiranja in izvajanja in posebno podatkovno strategijo z opredelitvijo operativnih korakov (glej rezultate CRP Perspektive in izzivi izvajanja SKP v Sloveniji po 2020);
- Potreba po konkretni tehnološki rešitvi (enotni platformi z uporabniškim vmesnikom) za podatkovno rudarjenje in analitične potrebe skladno z nalogami, ki jih in jih bodo izvajali različni deležniki, od resornega ministrstva, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, KGZS (KSS), raziskovalno-izobraževalnih institucij, nevladnih organizacij in drugi;
- Potreba po splošni informiranosti in vključenosti v proces dela s strani deležnikov za zagotavljanje dostopnosti in uporabnosti rešitev ter trajnost projekta po izteku financiranja.
Projektno ekipo sestavljajo tri partnerske organizacije: (a) Fakulteta za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL) kjer so vključ
Pomen za razvoj znanosti
Relevantni, reprezentativni in točni podatki so ključnega pomena za razvoj znanosti in stroke na kateremkoli področju. Projekt naslavlja številne vrzeli in pomanjkljivosti na področju raziskovanja SKP in kmetijske politike na sploh (v Sloveniji) znotraj različnih disciplin in disciplinarnih področij kot so agrarna ekonomija, politične in upravne znanosti, sociologija, statistika, informatika in druge. Prav tako je zaradi svoje praktične usmerjenosti pomemben za nosilce strokovnih nalog in izvajanje teh nalog in razvoj stroke na omenjenih področjih na sploh.
Prvi prispevek se nanaša na samo ‘kartiranje’ in urejanje obstoječih podatkovnih virov in zbirk na različnih področjih in podpodročjih iz (a) vidika vsebine (od vprašanj dohodka do vprašanja narave in okolja) ter (b) nosilca in namena (od splošnih popisov do geolokacijskih baz), pa tudi (c) poznavanje posameznih podatkovnih virov ustvarjenih za namene izvajanja politike, npr. v okviru kontrole, spremljanja in evalvacije. Slednje je predpogoj za samo uporabo, pa tudi za razumevanje možnosti uporabe v okviru posameznih disciplin in strokovnih nalog ter možnosti združevanja, povezovanja in napredne analitike – nekatere izmed omenjenih možnosti bodo razvite in predstavljene v okviru projekta na primeru izvajanja SKP v obdobju 2021-2027 (priprava in spremljanje izvajanje Strateškega načrta, specifične naloge v dogovoru z naročnikom).
Drug prispevek projekta se nanaša na izboljšan dostop do posameznih podatkovnih virov in podatkov urejenih v specifičnih bazah, predvsem ko gre za evidence in registre oblikovane za administrativne namene na podlagi zakonodaje in uredb EU, pa tudi za vire posameznih deležnikov (usposabljanje in svetovanje, izobraževalno-raziskovalne institucije). Boljši dostop bo dosežen s pomočjo pregleda možnosti za razpoložljivost podatkov pod različnimi pogoji (anonimizacija enote, razpoložljivost kumulativnih podatkov, razpoložljivost specifičnih povezav na ravni sekundarne statistike in podobno). Medtem, ko lahko samo zbiranje in obdelava podatkov poseže v zasebnost, tovrstni protokoli omogočajo izkoriščanje in obdelavo podatkov za znanstvene namene z ustrezno omejitvijo tveganj.
Tretji prispevek se nanaša na boljše poznavanje standardov oblikovanja, upravljanja in določanja dostopnosti do podatkovnih virov, vključno z zajemom, metodami, statistikami, definicijami, enotami, spremenljivkami, časovno vrsto, posodabljanjem, tako na (a) primarni kot (b) sekundarni ravni (izvedene baze). Prispevek ni pomemben samo z vidika metodologije in statistike ter podatkovnega upravljanja pač pa tudi z vidika ocenjevanja in izboljšanja kakovosti virov ter zbiranja podatkov, potencialnih prilagoditev in racionalizacije, boljšega razumevanja kakovosti baz in podatkov ter s tem ustrezne interpretacije podatkov in analiz.
Kritike posameznih zbirk v uporabi, kot je FADN (glej pregled literature), opozarjajo na problem modelov in analitike, ki temelji na slednjih, v tem primeru na področju dohodka in dohodkovnih učinkov posameznih ukrepov. Kritike opozarjajo na problematičnost standardnih rezultatov in interpretacij, ki so zunaj ozkega kroga specialistov pogosto slabo poznane. Projekt bo spodbudil razpravo o tovrstnih problemih znotraj znanosti in stroke, predvsem (a) med različnimi področji/disciplinami in (b) med znanostjo in stroko ter iskanje rešitev s pomočjo izkušenj različnih disciplin. V okviru oblikovanja podatkovne strategije bodo sprejete odločitve kako nasloviti vprašanje dohodkovnih učinkov ko gre za odločanje o ukrepih na podlagi obstoječih virov, ki so pomembne z vidika proučevanja policy procesov v realnem okolju. Dohodek kmetijskih gospodarstev seveda predstavlja samo en primer, medtem ko so tu še drugi kot so okoljski učinki, socialna vprašanja in podobno.
Projekt bo na podlagi podatkovne strategije na dolgi rok omogočil boljšo dostopnost virov in podatkov ko gre za vprašanja ekonomskega položaja kmetij, okoljskih kazalcev, družbenih tkiv in podeželjske
Pomen za razvoj Slovenije
Kmetijska gospodarstva in drugi gospodarski subjekti so ključni deležniki SKP in kmetijske politike nasploh. V prihodnje bo oblikovanje in izvajanje ukrepov odvisno od na podatkih utemeljenih analiz učinkov, ki bodo del policy cikla in intervencijske logike. Čeprav je vključevanje slednje v okvir izvajanja SKP potekalo že v okviru pretekle reforme (SKP po 2020), predvsem na normativni ravni, bo v smislu same prakse izvajanja intervencijska logika zaradi prenosa različnih izvedbenih pristojnosti na nacionalno raven v okviru prihajajoče SKP 2021-2027 igrala veliko pomembnejšo vlogo kot danes. Potrebne analize, ki bodo formalna zahteva izvajanja ukrepov na nacionalni ravni bodo temeljile na podatkih in podatkovnih virih, relevantnost, reprezentativnost in točnost teh podatkov pa bodo vplivali na ustrezno razumevanje učinkov ukrepov in oblikovanje ukrepov.
Kmetijska gospodarstva, tako tista podjetniško usmerjena kot tudi na ravni panožnih združenj, zbornic, zvez in zadrug uporabljajo podatke in podatkovne vire za oblikovanje lastnih poslovnih strategij v smislu proizvodnih odločitev, odločitev za vstop v posamezne ukrepe, načinov za obvladovanje tveganj, skupni nastop na trgu in drugo. Pri tem se zanašajo na obstoječe vire podatkov. Rezultat projekta bo (a) boljše poznavanje podatkov in podatkovnih virov ter (b) izboljšane možnosti za izkoriščanje, kar bo kmetijskim gospodarstvom in združenjem proizvajalcem omogočilo lažje načrtovanje in optimizacijo poslovnih strategij. V pomoč bo tudi strokovnim službam, denimo svetovalni službi, ki bo s pomočjo združevanja podatkovnih baz in napredne analitike lažje načrtovala svoje aktivnosti, tako z vidika vsebine svetovanja (katere možnosti so primerne) kot tudi samega izvajanja (katere vsebine najbolj potrebujejo katere skupine kmetov) kar bo na primer omogočilo centralizacijo in specializacijo ter povečanje učinkovitosti svetovanja. Takšen rezultat denimo omogoča boljše izkoriščanje podatkov v zvezi s kontrolami, podatkov v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem PRP pa tudi lastnih podatkov zbranih v okviru izvajanja svetovanja skladno z zahtevo po poročanju. Podobno velja tudi za izobraževanje in druge aktivnosti, ki jih izvaja KGZS. V smislu lažje določitve tem in ciljnih skupin bo projekt služil tudi zasebnim akterjem, ki delujejo na področju izobraževanja in usposabljanja.
Projekt bo za kmetijsko gospodarstvo pomemben tudi iz strateškega vidika. Predvideva namreč oblikovanje strateškega podatkovnega načrta kot druge plati strateškega načrta izvajanja SKP v Sloveniji v obdobju 2021-2027, del katerega bo opredelitev izvedbenih oblik ukrepov, definicij kategorij upravičencev in podobno, na podlagi česar se bodo ukrepi izvajali ter zbirali podatki v zvezi z ukrepi. V okviru priprave strateškega načrta in podatkovne strategije bo potekala razprava z različnimi deležniki, ki bo kmetijskim gospodarskim subjektom omogočila razumevanje zahtev in možnosti, ki izhajajo iz novega okvirja SKP, ter oblikovanje lastnih zahtev in upoštevanje teh zahtev pri oblikovanju in izvajanju Strateškega načrta. Z drugimi besedami bodo kmetijska gospodarstva vplivala na to kakšni podatki in s kakšnim namenom se bodo zbirali ter na to kakšni bodo na teh podatkih utemeljeni ukrepi, pri čemer bo projekt zagotavljal ustrezen znanstven in strokoven okvir za tovrstne razprave in oblikovanje ustreznih rešitev, skladnih s pričakovanimi standardi.
Baze podatkov in informacijske rešitve bodo projekt ovrednotile in postavile v kontekst razvoja Slovenije predvsem s stališča odprtosti in razširljivosti. Ta dva elementa sta ključna za napredek informacijskih storitev, nadgradnjo informacijskih sistemov v SKP in odprto sodelovanje s podjetji in razvijalci programskih rešitev.
Kot rečeno je projekt že v fazi prijave zbudil precej zanimanja tako pri KGZS kot tudi pri zasebnih podjetjih, ki se ukvarjajo z komercialnim razvojem rešitev. Slednja bodo povabljena na odprte dogodke v okviru projekta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
