Projekti / Programi
Teoretično in eksperimentalno jezikoslovje
01. januar 2019
- 31. december 2024
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
teoretično jezikoslovje, eksperimentalno jezikoslovje, eksperimentalna skladnja, eksperimentalna pragmatika, ujemanje, usvajanje jezika, leva periferija, kartografija, skladnja samostalniške zveze, psiholingvistika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
29. november 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
62 |
789 |
750 |
12,1 |
| Scopus |
58 |
979 |
940 |
16,21 |
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
13.845 |
Povzetek
Osrednja tema raziskovalnega programa je teoretično in eksperimentalno formalno jezikoslovje. Člani programske skupine se ukvarjamo z različnimi podtemami teoretičnega jezikoslovja s področja skladnje, morfologije, fonologije, semantike in pragmatike, ki jih preverjamo z eksperimentalnimi metodami ter tudi s povsem eksperimentalnimi raziskovanji usvajanja jezika in vpliva jezika okolja na druge kognitivne sposobnosti otrok in mladostnikov.
V okviru teoretičnega jezikoslovja pokrivamo vsa glavna področja raziskovanja. Ukvarjamo se tako z bolj splošnimi vprašanji vpliva dvojezičnosti na delovanje človekove jezikovne zmožnosti oziroma samo obliko dvojezičnosti, z vprašanji rekurzije, obstojem univerzalnega niza funkcionalnih projekcij, ki jih predvideva kartografija, delovanjem faz oz. skladenjsko-fonološkega in skladenjsko-semantičnega vmesnika, mehanizmom ujemanja, ter naravo praznih skladenjskih elementov, kot tudi z bolj specifičnimi vprašanji vezanimi na vprašalne premike, skladnjo samostalniške zveze, skladnjo in semantiko primerjalnih konstrukcij, skladnjo posledične in opisne drugotne predikacije ter skladnjo leve periferije. Pri raziskovanju jezika se tako ne omejujemo le na slovenščino temveč preko preučevanja tako slovenščine kot tudi drugih jezikov sodelujemo v izdelovanju splošne jezikoslovne teorije.
Trenutni člani programske skupine so sicer rojeni govorci štirih različnih jezikov (slovenščine, bolgarščine, ruščine in srbohrvaščine), ki jih seveda uporabljajo pri svojih raziskavah, a se v svojem raziskovanju nikakor ne omejujejo le na te jezike. Po drugi strani pa se pri ukvarjanju s slovenščino ne omejujemo le na standardno slovenščino, temveč gledamo tudi na doslej še vedno precej zapostavljeno področje slovenske narečne skladnje.
Pomen za razvoj znanosti
Temeljne raziskave naravnega človeškega jezika so izrednega pomena za razvoj kognitivnih znanosti, torej vseh znanosti, ki se ukvarjajo z delovanjem človeškega uma in možganov. Naše raziskave, v katerih združujemo teoretična dognanja z eksperimentalnimi praksami, so pomembne za razvoj jezikoslovja, saj je tovrstno tesno in tvorno sodelovanje med teoretičnim in eksperimentalnim jezikoslovjem še redko. Osnovni nalogi eksperimentalnega in teoretičnega jezikoslovja sta dopolnjujoči. Z eksperimenti se preverja in potrjuje ali zavrača hipoteze in preko njih teorije, ki so seveda izdelane tudi na podlagi rezultatov eksperimentov. Eksperimentalno in teoretično jezikoslovje morata tako hoditi z roko v roki. Vendar če teoretično in eksperimentalno jezikoslovje ne preverja najnovejših teoretičnih predpostavk, teoretično pa ne osnuje svojih nadaljnjih predpostavk na najnovejših eksperimentalnih potrditvah, oba načina raziskovanja jezika izgubita svoj smisel. Pomen predlaganega programa za razvoj znanosti vidimo ravno v tem tesnem sodelovanju in znanstvenem napredku, ki ga tesno sodelovanje teorije in eksperimentalnega dela prinaša. Kot tak program ni pomemben le za razvoj jezikoslovja, temveč zaradi svoje usmeritve tudi za razvoj kognitivnih znanosti nasplošno.
Pomen za razvoj Slovenije
Programska skupina je trenutno največja in (objavno in citatno) najuspešnejša skupina tvorbenih jezikoslovcev v Sloveniji, med tvorbenimi jezikoslovci pa hkrati tudi najbolj eksperimentalno usmerjena. Z doktorskim študijem jezikoslovja, ki smo ga na Univerzi v Novi Gorici zasnovali v okviru naše programske skupine, in z magistrskim študijem jezikoslovja, pri katerem sodelujemo člani programske skupine, smo v Slovenijo pripeljali prvi pravi mednarodni študij sodobnega jezikoslovja. Tako magistrski kot doktorski program že od samega začetka vzbujata zanimanje tudi pri kandidatih iz tujine, za opravljanje dela predmetnika pa smo kot zunanji izvajalci že večkrat servisirali tudi druge jezikoslovne doktorske programe v Sloveniji. Programska skupina s svojim delom tako neposredno – preko znanstvenih dosežkov – kot posredno – preko študijskega programa, v katerem sodeluje – bistveno dopolnjuje slovensko jezikoslovje, promovira slovensko znanost in Slovenijo in ju vključuje v mednarodne tokove. Člani programske skupine smo preko ciljnega sodelovanja s Službo za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo pri snovanju nove resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko tvorno vključeni tudi v slovensko jezikovno politiko.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
