Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Priprava pogojev za gensko zdravljenje dednih očesnih bolezni

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B620  Biomedicinske vede  Oftalmologija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Gensko zdravljenje, dedne bolezni, očesne bolezni, distrofije mrežnice, genetsko testiranje, vidna funkcija, podatkovna baza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28627  dr. Sofija Anđelić  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019  76 
2.  24578  dr. Saba Battelino  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  587 
3.  33340  dr. Ana Fakin  Nevrobiologija  Vodja  2019 - 2022  154 
4.  09275  dr. Damjan Glavač  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2022  565 
5.  20707  dr. Mojca Globočnik Petrovič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  259 
6.  09154  dr. Marko Hawlina  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  629 
7.  11537  dr. Polonca Jaki Mekjavič  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2022  377 
8.  16364  dr. Martina Jarc - Vidmar  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  202 
9.  21074  Barbara Klemenc    Tehnični sodelavec  2019 - 2022  14 
10.  56527  Tjaša Krašovec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2022 
11.  35744  dr. Xhevat Lumi  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  192 
12.  30967  Ana Pajtler  Medicina  Raziskovalec  2020 - 2022  42 
13.  26272  Darko Perovšek    Tehnični sodelavec  2019 - 2022 
14.  01502  dr. Metka Ravnik-Glavač  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2019 - 2022  268 
15.  25616  dr. Maja Šuštar Habjan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  117 
16.  20255  dr. Manca Tekavčič-Pompe  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  227 
17.  20253  dr. Katarina Trebušak Podkrajšek  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2019 - 2022  404 
18.  25125  dr. Mojca Urbančič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  222 
19.  20708  dr. Nataša Vidovič Valentinčič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2019 - 2022  216 
20.  26331  Marija Volk  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2019 - 2022  87 
21.  20257  dr. Karin Writzl  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2022  210 
22.  28143  dr. Andrej Zupan  Onkologija  Raziskovalec  2019 - 2022  53 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.422 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.215 
Povzetek
Genske očesne bolezni so skupina redkih bolezni, povzročenih z mutacijami v več kot 200 genih, ki pa skupaj prizadanejo pomembno število bolnikov ()30/100.000). Leta 2017 je bilo registrirano prvo zdravilo, ki omogoča vnos neokvarjenega gena v očesno mrežnico (RPE65, LuxturnaTM), klinične raziskave pa so v teku tudi za številne druge gene (ABCA4, MYO7A, RPGR). Vključitev v slednje je trenutno za večino bolnikov edina možnost za dostop do zdravljenja, ki lahko prepreči slepoto. V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo za diagnostiko genskih očesnih bolezni, kar je v okviru programa ARRS razvijala raziskovalna skupina očesne klinike pod vodstvom prof.dr. Marka Hawline pod čigar mentorstvom je doktorirala tudi predlagana nosilka projekta, dr Ana Fakin. Tako smo v zadnjih 15 letih sistematično zbrali ter genetsko in klinično opredelili skupine bolnikov s številnimi redkimi dednimi očesnimi bolezimi (Bestova distrofija, Usherjev sindrom Leberjeva hereditarna optična nevropatija, Stargardtova bolezen, Perpipherin-2 povezane dominantne distrofije in sindrom ESCS). Poleg tega smo opredelili uporabnost številnih metode za oceno funkcije in strukture mrežnice in vidnega živca, kot so mikroperimetrija, avtofluorescenca in optične koherentna tomografija ter elektrofiziologija mrežnice in vidnega živca, pri kateri je Očesna klinika v Ljubljani ena izmed vodilnih evropskih centrov.   Genska terapija z vnosom neokvarjenega gena je namenjena zaustavitvi bolezni ali upočasnitvi napredovanja le-te. Tako v študijah lahko traja več let, preden je učinek zdravila dokazan, zaradi česar ima večina študij stroge vključitvene kriterije. Glavni cilj projekta je vzpostaviti sistem, ki bo slovenskim bolnikom z dednimi očesnimi boleznimi omogočil najboljšo možno dostopnost do genskega zdravljenja. V ta namen bomo osnovali klinično-genetsko bazo bolnikov, ki bo vsebovala anonimizirane genetske in klinične podatke, potrebne za vstop v klinične študije. Pri novih bolnikih in še nediagnosticiranih bolnikih bomo opravili genetsko analizo z uporabo tehnik sekvenciranja nove generacije. Pri bolnikih bomo natančno opredelil stopnjo prizadetosti mrežnice in/ali vidnega živca in analizirali uporabnost različnih biomarkerjev. Posvetili se bomo tudi razvoju novih inovativnih metod za kvantitativno oceno vidne funkcije pri bolnikih z zelo slabim vidom. Rezultati bodo pomembno vplivali na načrtovanje preiskav, ki so potrebne za opredelitev ali bolniki ustrezajo vključitvenim kriterijem kliničnih študij ter spremljanje učinka zdravljenja.   V zadnjih 15 letih smo skupaj s skupino Medicinske fakultete pod vodstvom prof. Damjana Glavača in prof. Boruta Peterlina, predstojnika kliničnega inštituta za genetiko UKC Ljubljana izvedli številne raziskovalne projekte, ki so omogočili diagnostiko bolnikom z različnimi genskimi boleznimi in izboljšali poznavanje teh bolezni. V projektu priprave bolnikov na gensko terapijo bo ključnega pomena nadaljnje sodelovanje z raziskovalci teh skupin, tako v analizi dosedaj pridobljenih podatkov in pri pripravi genetsko-klinične baze kot pri diagnostiki novih bolnikov. Z raziskovalci obeh skupin načrtujemo natančno genotipsko klasifikacijo prirojenih bolezni s pomočjo NGS metodologije, medtem ko bomo fenotipsko klasifikacijo izvajali na očesni kliniki. Pričakujemo, da bomo v času trajanja projekta uspeli v gensko terapijo vključiti tudi prve naše bolnike.
Pomen za razvoj znanosti
Namen projekta je vzpostaviti sistem, ki bo omogočil bolnikom z dednimi očesnimi boleznimi najboljšo možno dostopnost do genskega zdravljenja. Z uporabo sekvenciranja nove generacije pričakujemo najdbo novih, še neobjavljenih mutacij, ki povzročajo redke genetske očesne bolezni, med njimi tudi takih, ki so specifične za slovensko populacijo.   Z analizo preiskav, ki so na voljo za oceno delovanja vidnega sistema, bomo opredelili tiste, ki so najbolj zanesljive in uporabne za spremljanje bolnikov, ki bodo prejemali gensko terapijo.
Pomen za razvoj Slovenije
The purpose of the project is to establish a system which will provide the patients with hereditary eye diseases the best possible access to gene therapy. Using next generation sequencing we expect to find novel, unpublished mutation causing rare genetic eye disease, including those specific to Slovenian population. Assessment of different modalities that can be used to evaluate the function of the visual system will help us determine which of these are the most reliable and useful for following patients receiving gene therapy.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno