Projekti / Programi
Vloga slikovnih in laboratorijskih markerjev pri oceni narave in rasti ščitničnih nodusov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.07.00 |
Medicina |
Metabolne in hormonske motnje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B480 |
Biomedicinske vede |
Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
ščitnica, ščitnični nodus, rak ščitnice, prekrvljenost, elastičnost, ščitnični hormoni, ščitnična protitelesa, tiroglobulin
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Uvod. Ščitnični nodusi so v odrasli populaciji pogosti. Večinoma so benigni in ne vplivajo na delovanje ščitnice, redkeje pa je njihova narava avtonomna in povzročajo hipertirozo. Neugodna narava ščitničnih nodusov je lahko povezana z malignimi značilnostmi, ki jih ugotavljamo v 7−15 % lezij, ali pa je odraz rasti nodusa, kar ugotavljamo pri tretjini benignih nodusov ščitnice. Pojavijo se lahko pri bolnikih s z avtoimunsko boleznijo ščitnice, ki je pogosta in povezana z večjim tveganjem za raka ščitnice.
Diagnostična orodja za oceno narave nodusov, ki vključujejo ultrazvok (UZ), UZ vodeno tankoigelno biopsijo in scintigrafijo ščitnice, niso vedno zanesljiva. Nobeno od naštetih ne omogoča prepoznavanja benignih nodusov, ki bodo zaradi rasti povzročali lokalne težave. Mnenja o vlogi laboratorijske diagnostike, kot je meritev koncentracije tiroglobulina (Tg) in kalcitonina, so deljena. Vloga novejših preiskav, kot sta spektralni dopplerski UZ in elastografija, pa zaenkrat ni jasno opredeljena. Opredelitev slikovnih in laboratorijskih markerjev, ki bodo pripomogli k prepoznavanju neugodne narave nodusov, bi lahko zagotovila pravočasno obravnavo bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje, ter preprečila nepotrebne preiskave pri tistih, ki imajo noduse z ugodnimi značilnostmi. Takšne slikovne in laboratorijske markerje želimo opredeliti s predlagano raziskavo, kar nameravamo doseči z izvedbo štirih specifičnih ciljev:
Cilj 1: Oceniti rastni potencial nesumljivih ščitničnih nodusov pri odraslih slovenskih bolnikih z znanim ščitničnim nodusom.
Cilj 2: Preveriti slikovne in laboratorijske markerje, ki so povezani z naravo ščitničnega nodusa in okolnega ščitničnega tkiva pri bolnikih z novo odkritimi ščitničnimi nodusi.
Cilj 3: Določiti napovedne slikovne in laboratorijske markerje, ki so povezani z rastjo nesumljivih nodusov ščitnice.
Cilj 4: Oceniti vpliv delovanja ščitnice in pridruženih avtoimunskih bolezni na naravo in rast ščitničnih nodusov.
Metode. Za dosego Cilja 1 bomo v raziskavo povabili 200 bolnikov z enim ali več nodusi, ki so bili prvič ocenjeni pred 5 ali 10 leti. Z UZ bomo ocenili rast in značilnosti nodusa ter preverili vpliv laboratorijskih kazalcev ob začetnem pregledu (TSH, Tg) na njegove značilnosti. Za dosego Cilja 2, 3 in 4 bomo vključili 300 odraslih bolnikov, pri katerih bomo izvedli celostno diagnostiko, ki bo vključevala UZ oceno, kvalitativno (vzorec prekrvljenosti) in kvantitativno (meritev najvišje sistolične hitrosti in rezistenčnega indeksa) bomo izmerili prekrvljenost nodusa in paranodalnega tkiva ter izmerili elastičnost nodusa. Izvedli bomo scintigrafijo ščitnice in izmerili TSH, prosta ščitnična hormona, protitelesa, Tg in kalcitonin. Primerjali bomo značilnosti nesumljivih, avtonomnih in sumljivih nodusov. Pri bolnikih z nesumljivimi nodusi bomo ponovili UZ oceno ter meritev TSH in Tg še po 6 mesecih in 1 letu ter primerjali slikovne in laboratorijske markerje glede na rast nodusa. Pri bolnikih s avtoimunsko bolezijo ščitnice bomo ugotavljali, če se slikovne in laboratorijske značilosti nodusa razlikujejo od preiskovancev brez avtoimunske bolezni.
Pričakovani rezultati. Cilj 1: Pričakujemo, da bomo rast nodusov ugotovili pri manj kot tretjini preiskovancev in da bo povezana predvsem z velikostjo nodusa in koncentracijo TSH in Tg ob začetnem pregledu. Cilj 2: Domnevamo, da bodo imeli bolniki s sumljivim nodusom značilno višji indeks elastičnosti nodusa ter višjo koncentracijo TSH in Tg, bolniki z avtonomnim tkivom pa značilno večjo prekrvljenost nodusa in višjo koncentracijo Tg. Cilj 3: Predvidevamo, da bodo imeli bolniki z rastočim nodusom večji volumen nodusa ob začetni opredelitvi, večji indeks elastičnosti ter višjo koncentracijo TSH in Tg. Cilj 4: Domnevamo, da bosta pri bolnikih z avtoimunsko boleznijo ščitnice prekrvljenost nodusa in indeks elastičnosti večja in da bodo imeli višjo koncentracijo TSH, nižje razmerje med prostima hormonoma ter višji Tg.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega projekta bodo prispevali k izboljšanju diagnostike ščitničnih nodusov, saj z razpoložljivimi diagnostičnimi orodji ni moč zanesljivo opredeliti njihove narave in rasti. Informacije, pridobljene s pomočjo barvnega dopplerskega ultrazvoka in elastografije, ki sta za bolnika varni metodi, bodo pomembno prispevale k opredelitvi tistih nodusov, ki so povezani z večjimi tveganji, kot so maligni in rastoči nodusi ter nodusi pri bolnikih z avtoimunsko boleznijo ščitnice. Korist pričakujemo tudi pri bolnikih z benignimi nodusi, kjer bi zanesljivejša opredelitev nesumljive narave lezije v ščitnici lahko preprečila nepotrebno ponavljanje diagnostičnih preiskav.
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke:
- ponovna ocena ščitničnih nodusov, ki smo jih pred 5 ali 10 leti ocenili kot nesumljive, bo doprinesla k prepoznavanju značilnosti nodusov, ki imajo neugoden potek. To predstavlja izviren prispevek k stroki in izhodišče za oblikovanje strokovnih smernic sledenja posameznih podskupin nesumljivih ščitničnih nodusov, ki jih v svetovnem merilu ni.
- s celostno oceno slikovnih in laboratorijskih markerjev, ki so povezani z naravo in rastjo novo odkritih ščitničnih nodusov, bomo pridobili ključne informacije v zvezi s tistimi markerji, o katerih so mnenja deljena, kot je na primer prekrvljenost tkiva ter koncentracija Tg in kalcitonina. Metoda elastografije, ki temelji na pulzacijah karotidne arterije, predstavlja novost pri opredelitvi narave ščitničnih nodusov, zato bodo rezultati tovrstne ocene nodusa in paradonalnega tkiva predstavljali izviren prispevek k znanosti.
- s primerjavo slikovnih in laboratorijskih markerjev narave in rasti ščitničnih nodusov pri bolnikih, ki imajo pridruženo avtoimunsko boleznijo ščitnice, in tistih, ki nimajo avtoimunske bolezni ščitnice, bomo skušali prepoznati kazalce, ki so pri bolnikih z avtoimunsko boleznijo ščitnice povezani s sumljivo naravo nodusov. Čeprav je povezava med avtoimunsko boleznijo ščitnice in rakom ščitice znana, slikovni markerji, povezani z večjim tveganjem, niso znani. Na ta način bodo rezultati predstavljali izviren prispevek k znanosti, glede na visoko prevalenco obeh ščitničnih bolezni pa bodo predstavljali tudi pomemben strokoven prispevek na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
The results of the research project will contribute to better diagnostics of thyroid nodules, since available diagnostic tools do not enable reliable determination of their nature and growth. Information obtained using color Doppler ultrasound and elastography that are safe methods for the patient will significantly contribute to the recognition of nodules associated with higher risks such as malignant and growing nodules or nodules in patients with autoimmune thyroid disease. Benefits are also expected in patients with benign nodules where a more reliable recognition of the unsuspicious nature of thyroid lesion could prevent unnecessary repetition of diagnostic tests.
Relevance to the development of science or a scientific field:
- a reassessment of thyroid nodules, which were estimated 5 or 10 years ago as unsuspicious, will help to identify the features of nodules that have an unfavourable course. This represents an original contribution to the profession and represents a starting point for the development of professional guidelines for follow-up the subgroups of unsuspicious thyroid nodules that are currently not available.
- with a comprehensive assessment of imaging and laboratory markers associated with the nature and growth of newly discovered thyroid nodules, we will obtain key information about those markers on which opinions are shared, such as tissue vascularisation and concentration of Tg or calcitonin. The method of elastography, based on pulsations of the carotid artery, represents a novelty in estimation of thyroid nodules, so the results of such estimation of nodule and paranodular tissue will represent an original contribution to science.
- by comparing imaging and laboratory markers of the nature and growth of thyroid nodules in patients with associated autoimmune thyroid disease and those who do not have an autoimmune thyroid disease, we will try to identify the indicators that are associated with the suspicious nature of nodule in patients with thyroid autoimmunity. Although the link between autoimmune thyroid disease and thyroid cancer is well known, imaging markers, associated with a higher risk, are not known. In this way, the results will represent an original contribution to science, and given the high prevalence of both thyroid diseases, they will also represent an important professional contribution in the field of thyroid health.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
